Adam in Eva sta bila prva človeka, ki sta grešila. Ko sta jedla z »drevesa spoznanja dobrega in slabega«, sta pokazala neposlušnost do Boga in storila to, čemur mnogi pravijo izvirni greh. a (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:6; Rimljanom 5:19) S tega drevesa ne bi smela jesti, ker je predstavljalo Božjo oblast oziroma pravico, da ljudem določa, kaj je prav in kaj ni. Ko sta jedla s tega drevesa, sta stvari vzela v svoje roke in sama pričela odločati o tem, kaj je prav in kaj ni. Tako sta zavrnila Božjo moralno avtoriteto.

•  Kako je »izvirni greh« vplival na Adama in Evo?

•  Kako »izvirni greh« vpliva na nas?

•  Ali smo lahko osvobojeni posledic »izvirnega greha«?

•  Zmote o »izvirnem grehu«

 Ker sta Adam in Eva grešila, sta se postarala in nazadnje umrla. Uničila sta svoje prijateljstvo z Bogom in izgubila upanje, da bi popolnoma zdrava živela večno. (1. Mojzesova 3:19)

 Adam in Eva sta svoje grešno stanje prenesla na vse potomce, podobno kot starši prenesejo gensko okvaro na otroke. (Rimljanom 5:12) Zato se vsi ljudje rodimo »z grehom« b, kar pomeni, da se rodimo nepopolni in nagnjeni k temu, da delamo napake. (Psalm 51:5; Efežanom 2:3)

 Ker smo podedovali greh oziroma nepopolnost, nas doletijo bolezni, se postaramo in umremo. (Rimljanom 6:23) Poleg tega trpimo posledice lastnih napak ali tistih, ki jih storijo drugi. (Pridigar 8:9; Jakob 3:2)

 Da. V Svetem pismu piše, da je Jezus umrl »kot spravna žrtev za naše grehe«. (1. Janezovo 4:10) Jezusova žrtev nas lahko osvobodi posledic podedovanega greha. Zaradi nje imamo lahko to, kar sta Adam in Eva izgubila – upanje, da bomo popolnoma zdravi živeli večno. (Janez 3:16) c

 Zmota: Zaradi izvirnega greha smo za vedno odtujeni Bogu.

 Dejstvo: Bog krivde za to, kar sta storila Adam in Eva, ne pripisuje nam. Razume, da smo nepopolni in ima glede nas razumna pričakovanja. (Psalm 103:14) Čeprav trpimo zaradi podedovanega greha, imamo priložnost razviti tesno prijateljstvo z Bogom. (Pregovori 3:32)

 Zmota: Posameznik je s krstom osvobojen izvirnega greha, zato je treba krščevati otroke.

 Dejstvo: Krst je pomemben korak k temu, da bi bili rešeni, vendar lahko posameznika samo vera v Jezusovo žrtev očisti greha. (1. Petrovo 3:21; 1. Janezovo 1:7) Ker prava vera temelji na spoznanju, dojenček ne more imeti vere. Zato Sveto pismo ne odobrava krščevanja dojenčkov. To se je jasno videlo pri zgodnjih kristjanih. Krščevali niso dojenčkov, ampak »moške in ženske«, ki so verovali v Božjo Besedo. (Apostolska dela 2:41; 8:12)

 Zmota: Bog je preklel ženske, ker je Eva prva jedla prepovedani sad.

 Dejstvo: Bog ni preklel žensk, temveč »prakačo, ki se imenuje Hudič in Satan«, ki je Evo zapeljala v greh. (Razodetje 12:9; 1. Mojzesova 3:14) Poleg tega je Bog glavno odgovornost za izvirni greh pripisal Adamu, ne pa njegovi ženi. (Rimljanom 5:12)

 Zakaj je Bog rekel, da bo Adam gospodoval svoji ženi? (1. Mojzesova 3:16) S temi besedami ni hotel reči, da odobrava takšno ravnanje, ampak je zgolj napovedal žalostne posledice greha. Bog od moškega pričakuje, da ljubi in ceni svojo ženo ter globoko spoštuje vse ženske. (Efežanom 5:25; 1. Petrovo 3:7)

 Zmota: Izvirni greh je bil spolni odnos.

 Dejstvo: Izvirni greh ni mogel biti spolni odnos iz naslednjih razlogov:

•   Bog je Adamu, ko še ni imel žene, zapovedal, naj ne je z drevesa spoznanja dobrega in slabega. (1. Mojzesova 2:17, 18)

•   Bog je naročil Adamu in Evi, naj bosta »rodovitna in se namnožita« oziroma naj imata otroke. (1. Mojzesova 1:28) Če bi Bog kaznoval prvi par za nekaj, kar jima je sam zapovedal, bi bilo to kruto.

•   Adam in Eva sta grešila ločeno – najprej Eva in pozneje še njen mož. (1. Mojzesova 3:6)

•   Sveto pismo odobrava spolne odnose med možem in ženo. (Pregovori 5:18, 19; 1. Korinčanom 7:3)