Ali Sveto pismo podpira reinkarnacijo?

JEZIK PREDVAJANJA:

Sveto pismo odgovarja

Ne, ne podpira reinkarnacije. Poleg tega se v Svetem pismu ne pojavljata niti beseda »reinkarnacija« niti zamisel o reinkarnaciji. Verovanje v reinkarnacijo temelji na nauku, da je duša neumrljiva. a Vendar pa Sveto pismo uči, da je duša pravzaprav celoten človek in da je zato umrljiva. (1. Mojzesova 2:7; Ezekiel 18:4) S smrtjo človek neha obstajati. (1. Mojzesova 3:19; Pridigar 9:5, 6)

Kakšna je razlika med reinkarnacijo in vstajenjem?

Svetopisemski nauk o vstajenju ne temelji na zamisli o neumrljivosti duše. Ko bo vstajenje, bo Bog uporabil svojo moč, da umrle ljudi obudi v življenje. (Matej 22:23, 29; Apostolska dela 24:15) Nauk o vstajenju daje pozitivno upanje, da se bodo umrli vrnili na »novo zemljo« oziroma v novo človeško družbo in da si bodo lahko obetali, da ne bodo nikoli več umrli. (2. Petrovo 3:13; Razodetje 21:3, 4)

Zmoti o Svetem pismu in reinkarnaciji

Zmota: Sveto pismo pravi, da je Janez Krstnik reinkarnacija preroka Elija.

Dejstvo: Bog je napovedal: »K vam pošiljam preroka Elija.« Jezus je pojasnil, da se je ta prerokba izpolnila na Janezu Krstniku. (Malahija 4:5, 6; Matej 11:13, 14) Toda to ne pomeni, da se je Elija reinkarniral v Janeza Krstnika. Janez sam je rekel, da on ni Elija. (Janez 1:21) Res pa je, da je Janez opravljal podobno delo kot Elija, ko je ljudi v imenu Boga pozival h kesanju. (1. kraljev 18:36, 37; Matej 3:1, 2) Za Janeza se je tudi pokazalo, da je »v duhu in moči kot Elija«. (Luka 1:13–17, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza)

Zmota: Ko Sveto pismo govori o ponovnem rojstvu, s tem misli na reinkarnacijo.

Dejstvo: Sveto pismo pokaže, da gre pri ponovnem rojstvu za duhovno prerojenje, ki ga posameznik doživi, dokler je živ. (Janez 1:12, 13) To prerojenje ni neogibna posledica posameznikovih preteklih dejanj, ampak Božji blagoslov. Tistim, ki so ga deležni, daje edinstveno upanje za prihodnost. (Janez 3:3; 1. Petrovo 1:3, 4)

a Verovanje v nesmrtnost duše in reinkarnacijo zasledimo prvič v staroveškem Babilonu. Kasneje so indijski filozofi oblikovali nauk o karmi. Glede na Veliki slovar tujk, str. 552, je karma »načelo vzroka in posledice, zunanje in notranje posledice človekovih preteklih dejanj, ki določajo njegovo sedanjost in prihodnost«.