Kristjani verjamejo, da je Jezus umrl za grehe človeštva. (1. Petrovo 3:18) Vendar je za rešitev potrebno več kot samo verovati v Jezusa kot rešitelja. Demoni vedo, da je Jezus »Božji Sin«, toda oni bodo uničeni, ne pa rešeni. (Luka 4:41; Juda 6)

•  Kaj moram delati, če želim biti rešen?

•  Kaj pa »molitev grešnika«?

•  Od kod izvira »molitev grešnika«?

•   Vsak od nas mora verovati, da je Jezus svoje življenje žrtvoval za naše grehe. (Apostolska dela 16:30, 31; 1. Janezovo 2:2) To zajema verovanje, da je bil Jezus resnična oseba in da je vse, kar nam svetopisemsko poročilo pove o njem, točno in resnično.

•   Spoznajte, kaj Sveto pismo v resnici uči. (2. Timoteju 3:15) Iz Svetega pisma izvemo, da sta apostol Pavel in Sila ječarju rekla: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš rešen.« Nato sta ga začela poučevati o »Jehovovi besedi«. a (Apostolska dela 16:31, 32) Iz tega je razvidno, da ječar ne bi mogel resnično verovati v Jezusa, če ne bi imel osnovnega spoznanja o Božji Besedi. Potreboval je točno spoznanje, ki je temeljilo na Svetih spisih. (1. Timoteju 2:3, 4)

•   Pokesajte se. (Apostolska dela 3:19) Potrebno se je pokesati oziroma občutiti globoko obžalovanje za napačna stališča in dejanja iz preteklosti. Vaše kesanje bo drugim očitno takrat, ko boste prenehali z ravnanjem, ki žali Boga, in opravljali »dela, ki sodijo h kesanju«. (Apostolska dela 26:20)

•   Krstite se. (Matej 28:19) Jezus je rekel, da se bodo tisti, ki bodo postali njegovi učenci, krstili. Prej omenjeni ječar se je krstil. (Apostolska dela 16:33) Podobno se je zgodilo tudi po tem, ko je apostol Peter veliko množico učil resnico o Jezusu. Takrat so se »tisti, ki so njegovo besedo z vsem srcem sprejeli, dali krstiti«. (Apostolska dela 2:40, 41)

•   Poslušajte Jezusove zapovedi. (Hebrejcem 5:9) Tisti, ki »izpolnjujejo vse«, kar je Jezus zapovedal, s svojim življenjem kažejo, da so njegovi sledilci. (Matej 28:20) Takšni postanejo »izpolnjevalci besede, ne le poslušalci«. (Jakob 1:22)

•   Zdržite do konca. (Marko 13:13) Jezusovi učenci potrebujejo zdržljivost, če želijo biti rešeni. (Hebrejcem 10:36) Apostol Pavel je bil na primer popolnoma poslušen vsemu, kar je zapovedal Jezus, in je bil vedno zvest Bogu. Na tej življenjski poti je zdržal od dneva, ko je postal kristjan, do svoje smrti. (1. Korinčanom 9:27)

 V nekaterih religijah ljudje uporabljajo določene molitve, kot je na primer »molitev grešnika« oziroma »molitev za odrešitev«. Tisti, ki uporabljajo takšne molitve, običajno priznajo svojo grešnost in verujejo, da je Jezus umrl za njihove grehe. Prav tako Jezusa prosijo, da pride v njihovo srce in življenje. Toda Sveto pismo ne omenja niti ne priporoča neke formalne »molitve grešnika«.

 Nekateri ljudje mislijo, da si s ponavljanjem »molitve grešnika« pridobijo večno odrešitev. Toda molitev sama po sebi ne pomeni odrešitve. Kot nepopolni ljudje še naprej delamo napake. (1. Janezovo 1:8) Zato je Jezus svoje sledilce učil, da morajo za odpuščanje grehov moliti redno. (Luka 11:2, 4) Poleg tega so nekateri kristjani, ki bi lahko živeli večno, izgubili to upanje, saj so nehali služiti Bogu. (Hebrejcem 6:4–6; 2. Petrovo 2:20, 21)

 Zgodovinarji si glede izvora »molitve grešnika« niso enotni. Nekateri namigujejo, da se je ta tradicija pričela razvijati v obdobju protestantske reformacije. Drugi verjamejo, da so ljudje »molitev grešnika« začeli uporabljati v času verskih gibanj v 18. in 19. stoletju. Kakor koli že, Sveto pismo ne podpira te navade – pravzaprav je v nasprotju s svetopisemskimi nauki.