Še noben človek ni dejansko videl Boga. (2. Mojzesova 33:20; Janez 1:18; 1. Janezovo 4:12) Sveto pismo pravi: »Bog je duh.« (Janez 4:24) Duh pa je oblika življenja, ki je človeškim očem nevidna. (1. Timoteju 1:17)

 Vendar pa lahko Boga vidijo angeli, saj so duhovna bitja. (Matej 18:10) Poleg tega so nekateri, ki umrejo, obujeni v nebesa z duhovnim telesom in potem lahko vidijo Boga. (Filipljanom 3:20, 21; 1. Janezovo 3:2)

 V Svetem pismu je beseda »videti« pogosto rabljena v prenesenem pomenu in se takrat nanaša na razsvetljenje. (Izaija 6:10; Jeremija 5:21; Janez 9:39–41) Kdor želi spoznati Boga in njegove lastnosti, lahko v tem smislu z »očmi svojega srca« vidi Boga, če le ima vero. (Efežanom 1:18) Sveto pismo pokaže, kako si lahko pridobimo takšno vero.

•   Seznanite se z Božjimi lastnostmi, ki so vidne v Njegovem stvarstvu, na primer z ljubeznijo in radodarnostjo pa tudi z modrostjo in močjo. (Rimljanom 1:20) Zvesti Božji služabnik Job se je potem, ko ga je Bog opozoril na svoja stvarjenjska dela, počutil, kot da bi videl Boga. (Job 42:5)

•   Spoznajte Boga s preučevanjem Svetega pisma. »Če ga boš iskal, se ti bo pustil najti,« nam glede Boga zagotavlja Biblija. (1. kroniška 28:9; Psalm 119:2; Janez 17:3)

•   Učite se o Bogu iz Jezusovega življenja. Ker je Jezus popolnoma odseval osebnost svojega Očeta, Boga Jehova, je lahko upravičeno rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9)

•   V življenju ravnajte tako, kot je všeč Bogu, in boste videli, kako vam bo pomagal. Jezus je dejal: »Srečni tisti, ki so čistega srca, ker bodo videli Boga.« Kot je že bilo omenjeno, so nekateri, ki ugajajo Bogu, po smrti obujeni v nebesa in tako vidijo Boga. (Matej 5:8; Psalm 11:7)

 Iz nekaterih svetopisemskih pripovedi se morda zdi, da so ljudje dejansko videli Boga. Toda v vseh teh primerih sobesedilo pokaže, da je Boga pravzaprav zastopal angel ali pa da je človek imel videnje, v katerem je videl Boga.

 Angeli.

V starodavnih časih je Bog k ljudem pošiljal svoje predstavnike – angele, ki so govorili v njegovem imenu in so jih ljudje lahko videli. (Psalm 103:20) Na primer, Bog je nekoč govoril z Mojzesom iz srede gorečega grma in Biblija poroča, da »si je Mojzes zakril obraz, ker se je bal gledati v pravega Boga«. (2. Mojzesova 3:4, 6) Mojzes ni dejansko videl Boga, saj sobesedilo pokaže, da se mu je pravzaprav »prikazal Jehovov angel«. (2. Mojzesova 3:2)

 Čeprav v Svetem pismu piše, da je Bog »govoril z Mojzesom iz obličja v obličje«, pa to v resnici pomeni, da se je Bog z njim pogovarjal kot z zaupnim prijateljem. (2. Mojzesova 4:10, 11; 33:11) Mojzes ni dejansko videl Božjega obličja, saj so bila sporočila, ki jih je dobival od Boga, »izročena po angelih«. (Galačanom 3:19; Apostolska dela 7:53) Vendar pa je bila Mojzesova vera v Boga tako močna, da Sveto pismo zanj pravi, da je bil, kakor da bi »videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27)

 Tako kakor je Bog po angelih komuniciral z Mojzesom, je komuniciral tudi z Abrahamom. Če nismo dovolj pozorni, lahko med branjem Biblije resda dobimo občutek, da je Abraham dejansko videl Boga. (1. Mojzesova 18:1, 33) Vendar pa sobesedilo odkriva, da so bili »trije možje«, ki so obiskali Abrahama, pravzaprav od Boga poslani angeli. Abraham je sprevidel, da so Božji predstavniki, in jih je nagovarjal, kakor če bi govoril neposredno z Jehovom. (1. Mojzesova 18:2, 3, 22, 32; 19:1)

 Videnja.

Bog se je ljudem prikazoval tudi v videnjih. Na primer, ko Biblija pravi, da so Mojzes in Izraelci »videli [...] Izraelovega Boga«, to pravzaprav pomeni, da »so v videnju videli pravega Boga«. (2. Mojzesova 24:9–11) Sveto pismo včasih poroča, da so tudi preroki videli Jehova. (Izaija 6:1; Daniel 7:9; Amos 9:1) Sobesedilo v vsakem od teh primerov pokaže, da so dobili videnje o Bogu, ne pa, da so ga neposredno videli. (Izaija 1:1; Daniel 7:2; Amos 1:1)