1. Apa kapulung Mawu gunang taumata?

MAWU piạ kapulu-Ne mapae-paelẹ̌ gunang taumata. I Sie něndiadi esẹ dingangu wawine humotong, areng i rẹ̌dua i Adam dingangi Hawa. I rẹ̌dua mětẹ̌tanạ su taman masadadạ. Mawu mapulu taumata piạ manga anạ i sire, měkoạ dunia ini firdaus, dingangu měngurusẹ̌ manga binatang.​—Pěndariadi 1:28; 2:8, 9, 15; pěmanda Catatan 6.

2. (a) Kerea i kitẹ masingkạ kapulung Mawu ene sarung mariadi? (b) Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u pěbawiahẹ̌ sarang karěngụe?

² Tumuhụ si kau, apa i kitẹ sarung mětanạ su firdaus? Yehuwa naul᷊ị, ’Apang Takụ nipẹ̌karaki e mang mal᷊ahẹ u Takụ koateng.’ (Yesaya 46:9-11; 55:11) Kěbị kapulung Yehuwa sarung mariadi kụ tawẹ apa makasěding si Sie. Yehuwa ”tawe napakariadin tampạ kụ tạ taune”. (Yesaya 45:18) Yehuwa mapulu taumata mětanạ su dunia. Taumata kerea botonge mětanạ su dunia, kụ karěngụe i sire mětanạ? Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’Taumata mangimang [arau, matuhụ] sarung kapusakatengu ěntana ene, ringangu mětanạ sarang marěngụ-děngụ.’​—Mazmurẹ̌ 37:29; Pělal᷊ahẹ 21:3, 4.

3. Ual᷊ingu taumata bědang masakị dingangu mate, ěndịu apa tẹ̌tiněnaěngu?

 ³ Katewe, orasẹ̌ ini taumata bědang masakị dingangu mate. Su lawọ tampạ, taumata mědẹ̌dal᷊ia dingangu měpẹ̌papate sěmbaụ dingangu wal᷊inẹ. Ini bal᷊inẹbe kapulung Mawu. Mạeng kerene, kawe nụe kapulung Mawu bědang tawe nariadi? Kětạeng Alkitapẹ̌ botonge makaghělị sasimbahe.

4, 5. (a) I sai něpakẹ těmpu gunang mẹ̌bisara dingangi Hawa? (b) Kerea taumata jujurẹ̌ botonge makoạ tahatako?

⁴ Alkitapẹ̌ naul᷊ị Mawu pia sědụe kụ ’isẹ̌sěbạ Setang’ arau Iblis. Setang něpakẹ těmpu su tempong nẹ̌bisara dingangi Hawa su taman Eden. (Pělal᷊ahẹ 12:9; Pěndariadi 3:1) Setang mapulu i Hawa mangimang těmpu ene nẹ̌bisara si sie.​—Pěmanda Catatan 7.

⁵ Mạeng kerene, apa Mawu něndiadi Setang arau Iblis? Tala! Piạ sěmbaụ malaekatẹ̌ humotong mapia bọu ene nẹ̌bal᷊ui nakoạ Iblis. Malaekatẹ̌ ini ene su sorga su tempong Mawu někoạ dunia gunang pẹ̌tanakeng i Adam dingangi Hawa. (Ayub 38:4, 7) Kawe nụe i sie nakoạ kerene? Kěnang pẹ̌tiněna, kerea taumata jujurẹ̌ botonge makoạ tahatako? I sie tawe nalahirẹ̌ gunang makoạ tahatako. Katewe, i sie mapulu měnaghuang apang bal᷊inẹ hakẹ̌e. I sie turusẹ̌ mětẹ̌tiněna ene, kụ kapulu nẹ̌sal᷊a ene kakạtoghase. Bọu ene su tempong piạ loahe, i sie nẹ̌tako. I sie němal᷊ui  watangenge nakoạ tahatako.​—Basa Yakobus 1:13-15; pěmanda Catatan 8.

6. Kerea sěmbaụ malaekatẹ̌ nakoạ sědụ u Mawu?

⁶ Ndaị ene lai nariadi su malaekatẹ̌ ene. Su tempong Yehuwa seng bọu něndiadi si Adam dingangi Hawa, i Sie naul᷊ị i sire harusẹ̌ piạ manga anạ i sire kụ ’mẹ̌tumanạ arau měmenẹ dunia’. (Pěndariadi 1:27, 28) Malaekatẹ̌ ene ěndịu nẹ̌pikirẹ̌, ’Kěbị taumata ene harusẹ̌ maněmbah si siạ, bal᷊inẹ si Yehuwa!’ Ual᷊ingu turusẹ̌ měpẹ̌pikirẹ̌ ene, i sie mapulu taumata maněmbah si sie, sěmbal᷊iau taumata harusẹ̌ maněmbah si Yehuwa. Hakị u ene, malaekatẹ̌ ene nẹ̌konti si Hawa sarang i Hawa někoạ dosa. (Basa Pěndariadi 3:1-5.) Ual᷊ingu někoạ ene, i sie nakoạ Setang arau Iblis, sědụ u Mawu.

7. (a) Kawe nụe i Adam dingangi Hawa nate? (b) Kawe nụe i kitẹ kěbị sarung maghurang bọu ene mate?

⁷ I Adam dingangi Hawa tawe timuhụ su Mawu, i sire kimaěng bua ene. (Pěndariadi 2:17; 3:6) I rẹ̌dua nẹ̌dosa su těngong Yehuwa, kụ samurine i rẹ̌dua nate, kere seng niul᷊ị i Yehuwa. (Pěndariadi 3:17-19). Manga anạ i rẹ̌dua lai nakoạ taumata marosa, hakị u ene mate. (Basa Roma 5:12.) Tadeạu makaěna kawe nụe manga anạ i Adam dingangi Hawa lai marosa, kěnang pẹ̌tiněna contoh ini. I kau někoạ borotẹ̌ katewe tampạ e kahumpeọ. Modelẹ̌ u borotẹ̌ ene lai tantu nẹ̌kahumpeọ kere tampạ e. Su tempong i Adam tawe timuhụ su Mawu, i sie nakoạ taumata marosa. I sie nakoạ  kere tampạ u borotẹ̌ seng narusa. Ual᷊ingu i kitẹ kai hiteng i Adam, i kitẹ kěbị nakoạ taumata marosa. Hakị u ene, i kitẹ sarung maghurang bọu ene mate.​—Roma 3:23; pěmanda Catatan 9.

8, 9. (a) Setang mapulu i Adam dingangi Hawa mangimang apa? (b) Kawe nụe Yehuwa tawe něminasa si sire apang limawang?

⁸ Setang něnětạ limawang si Yehuwa su tempong i sie něngahạ si Adam dingangi Hawa tadeạu tawe tumuhụ su Mawu. Setang mapulu i Adam dingangi Hawa mangimang Yehuwa kai kontiang, dal᷊aị mẹ̌parenta, dingangu madiri taumata wiahe mal᷊uasẹ̌. Setang naul᷊ị taumata tawe harusẹ̌ ahạkengu Mawu. I sie lai naul᷊ị i Adam dingangi Hawa botonge měmile hala sude nihino arau sude nẹ̌sal᷊a. Hakị u ene, apa harusẹ̌ koateng i Yehuwa? I Sie botonge měminasa si sire apang limawang. Katewe, ene tawe makatodẹ Setang kai kontiang.

⁹ Yehuwa tawe něminasa si sire apang limawang, i Sie něgělị tempo tadeạu taumata měngatorẹ̌ hala pěbawiahi sire. Ene sarung makatodẹ Setang kai kontiang kụ kětạeng Yehuwa masingkạ apa kapaelange gunang taumata. I kitẹ sarung měngěndung mal᷊awọ hal᷊ẹ̌ ene su Pasalẹ̌ 11. Katewe tumuhụ si kau kerea putusang nikoạ i Adam dingangi Hawa? I rẹ̌dua nangimang si Setang kụ tawe timuhụ si Yehuwa. Apa ene hal᷊ẹ̌ nihino? Yehuwa seng něgělị haghi si rẹ̌dua. I Sie něgělị pěbawiahẹ̌ masukụ, tampạ mapaelẹ̌ gunang pẹ̌tanakeng, dingangu hal᷊ẹ̌ mapaelẹ̌. Katewe, Setang  tawe nakaghělị apa-apa si rẹ̌dua. Mạeng i kau makoạ i Adam dingangi Hawa, i kau tumuhụ si sai?

10. Putusang penting apa harusẹ̌ koateng i kitẹ?

¹⁰ Orasẹ̌ ini, i kitẹ lai harusẹ̌ měkoạ putusang, kụ putusang ene sarung makakoạ si kitẹ masal᷊amatẹ̌  arau tala. I kitẹ botonge měmile tumuhụ si Yehuwa makoạ Měngangawasang kitẹ arau tumuhụ su Setang. Mạeng i kitẹ tumuhụ si Yehuwa, ene něnodẹ Setang kai kontiang. (Mazmurẹ̌ 73:28; basa Baweran Salomo 27:11.) Lawọ taumata su dunia ini němile timuhụ si Yehuwa. Sěběnarẹ̌e bal᷊inẹ Yehuwa měngẹ̌ngawasa dunia ini. Mạeng kerene, i sai měngangawasane?

11, 12. (a) Setang měgělị kěbị pěmamarentang taumata si Yesus. Ene něnodẹ apa? (b) Ayatẹ̌ sude něnodẹ Setang kai měngangawasa dunia ini?

¹¹ Yesus masingkạ i sai sěběnarẹ̌e měngẹ̌ngawasa dunia ini. Su sěngkatempo, Setang něnodẹ si Yesus ”kal᷊awọu kararatuangu dunia e ringangkeweng kěbị kakakalạe”. Bọu ene Setang nẹ̌diandi si Yesus, ”Kěbị ini e sarung takụ ionggọ si Kau, kereu i Kau mẹ̌tumpěkuhẹ̌ mẹ̌suba si siạ.” (Matius 4:8, 9; Lukas 4:5, 6) Kěnang pẹ̌tiněna, ’Mạeng bal᷊inẹbe Setang měngẹ̌ngawasa pěmamarentang taumata, apa i sie botonge měgělị kěbị ene si Yesus? Tantu tala. Ene něnodẹ Setang měngẹ̌ngawasa kěbị pěmamarentang taumata.

¹² I kau tantu nẹ̌pikirẹ̌, ’Kerea Setang botonge nakoạ měngangawasa dunia? Bal᷊inẹbe i Yehuwa seng něndiadi langị dingangu dunia? (Pělal᷊ahẹ 4:11) Maning Yehuwa seng něndiadi kěbị haghi, katewe Yesus naul᷊ị Setang kai ’měngangawasa dunia’. (Yohanes 12:31; 14:30; 16:11) Rasul Paulus lai  naul᷊ị kerene. (2 Korintus 4:3, 4) Bọu ene lai rasul Yohanes němohẹ, ’Kaguwạu dunia ini e su al᷊ungu kawasang dal᷊ai.’​—1 Yohanes 5:19.

13. Kawe nụe harusẹ̌ piạ dunia wuhu?

¹³ Dunia ini sauneng kakạdal᷊akịe. Su lawọ tampạ piạ sekẹ, korupsi, taumata makonti, dingangu měnděndal᷊akị taumata wal᷊inẹ. Maning apa koatengu pěměrentang taumata, i sire tawe makailang kěbị kasasigěsạ ini. Katewe, seng mal᷊ighạ tempone Mawu měminasa dunia dal᷊akị ini su Harmagedon, kụ ene sarung gantiangu dunia wuhu.​—Pělal᷊ahẹ 16:14-16; pěmanda Catatan 10.

14. I sai nipileng Mawu gunang makoạ Datu su Kararatuang’E? Apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal i Yesus?

¹⁴ Yehuwa němile si Yesus Kristus makoạ Datu su Kararatuang’E su sorga. Hiwune su taunge tamai, Alkitapẹ̌ naul᷊ị Yesus sarung makoạ ”Datum Pẹ̌darame” kụ mẹ̌parenta sarang karěngụe. (Yesaya 9:5, 6) Yesus něngoro manga murite pẹ̌doa gunang kararatuang ene. I sie naul᷊ị, ”Kararatuangu karěntako. Kapulunu apakasěhụko su wowon dunia kerẹewe su sorga.” (Matius 6:10) Su Pasalẹ̌ 8, i kitẹ sarung měngěndung kerea Kararatuang u Mawu sarung měngganti kěbị pěměrentang taumata su dunia. (Basa Daniel 2:44.) Bọu ene Kararatuang u Mawu sarung měmal᷊ui dunia  ini makoạ firdaus, tampạ mapae-paelẹ̌.​—Pěmanda Catatan 11.

15. Apa mangal᷊ene ”dunia wuhu”?

¹⁵ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’I kitẹ měngampal᷊ewe apang nikědong [Yehuwa], kụkai langị buhu ringangu dunia wuhu, sene piạ kal᷊aadilẹ̌.’ (2 Petrus 3:13; Yesaya 65:17) Pẹ̌sěnsul᷊ẹ bawera ”dunia” su Alkitapẹ̌ mangal᷊ene kai taumata měbẹ̌biahẹ̌ su dunia. (1 Kararatuang 16:31) Hakị u ene, ”dunia wuhu” mangal᷊ene taumata apang matuhụ dingangu nial᷊amatengu Mawu Yehuwa.

16. Rakyatu Kararatuang u Mawu sarung měnarimạ hadiah apa, kụ apa harusẹ̌ koateng tadeạu i kitẹ makatarimạ hadiah ene?

¹⁶ Yesus nẹ̌diandi, i saing makoạ rakyatu Kararatuang u Mawu sarung měnarimạ ”pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌”. (Markus 10:30) Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu makatarimạ hadiah ene? Pẹ̌basạe Yohanes 3:16 dingangu 17:3 gunang makasingkạ sasimbahe. Alkitapẹ̌ nělahẹ kerea pěbawiahẹ̌ su Firdaus su dunia.

17, 18. Kerea i kitẹ botonge masingkạ sarung piạ pẹ̌darame su dunia, kụ i kitẹ lai seng tawe matakụ apa-apa?

¹⁷ Kakanoạ dal᷊akị, měndariha taumata wal᷊inẹ, dingangu sekẹ, sarung mailang. Seng tawẹ apa taumata měkoạ barang dal᷊akị su dunia. (Mazmurẹ̌ 37:10, 11) Mawu sarung ’mapěngědong pẹ̌sasekẹ su kasělahu dunia’. (Mazmurẹ̌ 46:10; Yesaya 2:4) Dunia sarung mapenẹu taumata  kụkěndagẹ̌ dingangu matuhụ su Mawu. Sarung piạ pẹ̌darame sarang karěngụe.​—Mazmurẹ̌ 72:7.

¹⁸ Manga ělangi Yehuwa seng tawe matakụ apa-apa. Kangerẹ, su tempong tau Israelẹ̌ matuhụ su Mawu, i sire tawe matakụ apa-apa ual᷊ingu Yehuwa měnděndiagạ si sire. (Manga Imang 25:18, 19) Su Firdaus, i kitẹ seng tawe matakụ apa-apa. Pěbawiahi kitẹ sarung mal᷊unsemahẹ̌!​—Basa Yesaya 32:18; Mikha 4:4.

19. Kawe nụe i kitẹ mangimang sarung piạ lawọ kaěng su dunia?

¹⁹ Sarung piạ lawọ kaěng. ’Gandum mědẹ̌dal᷊embo arau mapenẹ su kasěllahu wanua, ringangu manga wukidẹ̌ mapenẹu ghěsing ěntana.’ (Mazmurẹ̌ 72:16) ’Ěntana sarung měgělị hasile, [Yehuwa], Ruatang kitẹ měngal᷊amatẹ̌ si kitẹ.’​—Mazmurẹ̌ 67:7.

20. Kerea i kitẹ masingkạ dunia sarung makoạ firdaus?

²⁰ Patikụ dunia sarung makoạ firdaus. Kěbị taumata sarung piạ bal᷊e dingangu sasuang i sire hala. (Basa Yesaya 65:21-24; Pělal᷊ahẹ 11:18.) Dunia sarung makoạ mapae-paelẹ̌ kere taman Eden. Yehuwa sarung měgělị kěbị apang makal᷊uasẹ̌ naungu taumata. Alkitapẹ̌ nẹ̌diandi, ”I Kau e mạpakasukụ u kal᷊awọu apang gẹ̌gausang i sire, sarang i sire e tawe kakawusange.”​—Mazmurẹ̌ 145:16.

21. Kerea i kitẹ masingkạ taumata dingangu manga binatang sarung mẹ̌dame?

²¹ Taumata dingangu manga binatang sarung mẹ̌dame. Binatang seng tawe měnilakạ  taumata. Manga rariọ seng tawe matakụ maning měnalang dingangu binatang makasilakạ.​—Basa Yesaya 11:6-9; 65:25.

22. Apa sarung koateng i Yesus su taumata masakị?

²² Tawẹ apa taumata masakị. Su tempong Yesus su dunia, lawọ taumata masakị nipakapia. (Matius 9:35; Markus 1:40-42; Yohanes 5:5-9) Katewe, su tempong Kararatuang u Mawu mẹ̌parenta, Yesus Datune sarung mapakapia kěbị taumata masakị arau piạ kurange. Su tempo ene seng tawẹ apa taumata maul᷊ị i sie masakị.​—Yesaya 33:24; 35:5, 6.

23. Apa sarung koatengu Mawu su taumata nate?

²³ Taumata nate saụ měbiahẹ̌. Mawu nẹ̌diandi saụ mapakawiahẹ̌ taumata nate. ”Kěbị taumata e sarung mẹ̌biahẹ̌ kapia wọu papatene – taumata mapapia arau taumata ewe lai raral᷊aị!”​—Basa Yohanes 5:28, 29; Munara’m Manga Rarolohang 24:15.

24. Kerea pěndangu mạeng měbiahẹ̌ su Firdaus?

²⁴ I kitẹ kěbị botonge měmile, měngěndung Alkitapẹ̌ dingangu měkoạ kapulung Yehuwa arau měmile měkoạ kěbị kapulung i kitẹ. Mạeng měmile měkoạ kapulung Yehuwa, i kitẹ sarung makaěbạ al᷊amatẹ̌ su tempo mahi. Su tempong sěngkatau esẹ mapulu Yesus mẹ̌tahěndung si sie mạeng i sie seng nate, Yesus nẹ̌diandi si sie, ’I kau sarung dingangku su Firdaus.’ (Lukas 23:43) I kitẹ sarung měngěndung mal᷊awọ kerea Yesus Kristus měkoạ dianding Yehuwa mariadi.