1, 2. Orasẹ̌ ini, su apa i kitẹ botonge mẹ̌těngkal᷊indung?

KĚNANG pẹ̌tiněna i kau rụdal᷊eng su tempong piạ dělang. Langị narěndung, piạ kilạ dingangu tingihu rělụ. Tawe nararěna nẹ̌tahiti mal᷊awọ. I kau tantu mědeạ tampạ pẹ̌sasirungang. I kau mal᷊uasẹ̌ nakaěbạ tampạ mamara kụ makasirung si kau!

² Kerene lai orasẹ̌ ini, dunia sauneng kakạdal᷊akịe. I kau ěndịu mětẹ̌tiněna, ’Su apa iạ botonge mẹ̌těngkal᷊indung?’ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Wotonge mẹ̌bera su MAWU, ’Seng i Kau e tumatatawang dingangu pẹ̌kakěllungangku, Duataku, seng si Kau e iạ mangimang.’” (Mazmurẹ̌ 91:2) Yehuwa makatul᷊ung si kitẹ tumatěngo kasasusah orasẹ̌ ini dingangu měgělị pělaharapẹ̌ su tempo mahi.

3. Apa harusẹ̌ koateng tadeạu Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong sigěsạ?

³ Kerea Yehuwa měndiagạ si kitẹ? I Sie botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tumatěngo haghing kasasusah, kụ i Sie limembong matoghasẹ̌ bọu kěbị apang mapulu měnilakạ si kitẹ. Maning piạ hombang, i kitẹ botonge mangimang su tempo mahi Yehuwa sarung mapakailang kěbị ene.  Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Pěmpẹ̌biahẹ̌ sidutu su ral᷊ungu kakěndagu Mawu Ruata.” (Yudas 21) I kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, tadeạu i Sie mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong sigěsạ. Kerea carane?

4, 5. Kerea Yehuwa něnodẹ kakěndag’E si kitẹ?

⁴ Tadeạu tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung kaguwạu kakěndag’E si kitẹ. Kěnang pẹ̌tiněna apa seng nikoạ’E gunang i kitẹ. I Sie něgělị dunia ini kụ su ral᷊unge piạ haghing sasuang dingangu binatang. I Sie lai něgělị kaěng matemang dingangu akẹ burěsi gunang inungang. Bọu Alkitapẹ̌, Yehuwa něněntiro si kitẹ areng’E dingangu manga sipat’E. Limembong maarěga lai, Yehuwa něgělị Ahuse, i Yesus, gunang makoạ tatěbusẹ̌ tadeạu i kitẹ maliwirẹ̌ bọu rosa dingangu papate. (Yohanes 3:16) Ual᷊ingu ene i kitẹ piạ pělaharapẹ̌ su ěllo mahi.

⁵ Yehuwa lai něndarisị sěmbaụ Kararatuang su sorga, kụ seng mal᷊ighạ mapakailang kěbị kasasusah. Kararatuang ene sarung měkoạ dunia ini firdaus, kụ taumata sarung měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe. (Mazmurẹ̌ 37:29) Cara wal᷊inẹ Yehuwa něnodẹ kakěndag’E, i Sie něněntiro si kitẹ dal᷊engu pěbawiahẹ̌ kapaelange. I Sie měgẹ̌gausẹ̌ si kitẹ mẹ̌doa si Sie, kụ i Sie sadia  dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. Kěbị ini nělahẹ kakěndagi Yehuwa su kěbị taumata.

6. Apa koatengu ual᷊ingu Yehuwa seng něnodẹ kakěndag’E?

⁶ Apa koatengu ual᷊ingu Yehuwa seng něnodẹ kakěndag’E? Todẹko tatarimakasẹu si Yehuwa. Katewe, kal᷊awokange taumata běga mẹ̌tarimakasẹ, kere su tempong i Yesus kangerẹ. Sěnsul᷊ẹ tempo Yesus napakapiang mapul᷊ong katau pia sakị e kusta, katewe kětạeng sěngkatau nẹ̌tarimakasẹ si sie. (Lukas 17:12-17) I kitẹ mapulu kere sěngkatau ene. I kitẹ mapulu turusẹ̌ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa.

7. Kerea i kitẹ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yehuwa?

⁷ I kitẹ lai harusẹ̌ měnodẹ kakěndagẹ̌ si Yehuwa. Yesus naul᷊ị manga murite harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu kaguwạu naung, pěbawiahẹ̌, dingangu tiněna. (Basa Matius 22:37, Terjemahan Dunia Baru, NW) Apa mangal᷊ene bawera ene?

8, 9. Kerea i kitẹ měnodẹ kakěndagi kitẹ si Yehuwa?

⁸ Mẹ̌bera i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa, apa ene seng botonge? Tala. Mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu kaguwạu naung, pěbawiahẹ̌, lai tiněna, i kitẹ sarung měnodẹ ene bọu kakanoạ i kitẹ. (Matius 7:16-20) Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng i kitẹ makěndagẹ̌ su Mawu, i kitẹ sarung tumuhụ parenta-Ne. Apa ene mawěhạ? Tala, ual᷊ingu ”titan’E mahaěng bue si kitẹ”.​—Basa 1 Yohanes 5:3.

 ⁹ Mạeng i kitẹ tumuhụ si Yehuwa, pěbawiahi kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌. (Yesaya 48:17, 18) Katewe, apa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa? Mahịe měmanda kerea carane.

10. Kawe nụe i kau harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung soal i Yehuwa?

¹⁰ Kerea i kau nakoạ hapị i Yehuwa? Su tempong něngěndung Alkitapẹ̌, i kau nakasingkạ mal᷊awọ soal i Yehuwa, kụ nědal᷊ahapị dingang’E. Pẹ̌dal᷊ahapị ene mẹ̌sul᷊ungu putung. Tadeạu tatapẹ̌ dụdělị, putung harusẹ̌ tambaěngu kalune, i kau lai harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung soal i Yehuwa tadeạu pẹ̌dal᷊ahapịu dingang’E sauneng kakạtoghase.​—Baweran Salomo 2:1-5.

11. Kerea pěndangu su tempong nakasingkạ těntirong Alkitapẹ̌?

¹¹ Mạeng turusẹ̌ měngěndung, i kau makasingkạ lawọ těntirong Alkitapẹ̌ makal᷊uasẹ̌ naungu. Kěnang pẹ̌tiněna pěndangu darua muriti Yesus su tempong Yesus nělahẹ těbal᷊ẹ̌. I rẹ̌dua naul᷊ị, ”Bal᷊inewe pěndangu naung i kaduạ e mẹ̌sul᷊ungu lụhune arau mal᷊uasẹ̌ su tempon i Sie mẹ̌bẹ̌bisara ringangi kadua sutal᷊oaran dal᷊eng dingangu manualag’u ral᷊ohon Winohẹ Susi e si kadua e?”​—Lukas 24:32.

12, 13. (a) Mạeng tawe diagateng, kakěndagu si Yehuwa makoạ kerea? (b) Kerea měndiagạ kakěndagu si Yehuwa tadeạu tatapẹ̌ matoghasẹ̌?

¹² Manga muritẹ̌ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakaěna  lohongu Alkitapẹ̌, ěndịu i kau lai mal᷊uasẹ̌ su tempong nakaěna těntirong Alkitapẹ̌. Ini makatul᷊ung si kau mědal᷊ahapị dingangu kuměndagẹ̌ si Yehuwa. I kau tantu madiri mạeng kakěndagu ene mailang.​—Matius 24:12.

¹³ I kau harusẹ̌ měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị ene tatapẹ̌ matoghasẹ̌. Carane ute, harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung kerea Yehuwa dingangi Yesus, mẹ̌tiněna apa niěndungangu, kụ měkoạ ene su pěbawiahẹ̌. (Yohanes 17:3) Mạeng mẹ̌basa arau měngěndung Alkitapẹ̌, pẹ̌tiněna kakiwal᷊o ini, ’Bọu apa takụ niwasa, iạ něngěndung apa soal i Yehuwa? Kawe nụe iạ harusẹ̌ kuměndagẹ̌ si Sie dingangu kaguwạu naung lai pěbawiahẹ̌ku?’​—1 Timotius 4:15.

14. Kerea daroa makariagạ kakěndagi kitẹ si Yehuwa tatapẹ̌ matoghasẹ̌?

 ¹⁴ Mạeng piạ hapị mapia, tantu i kau hanesẹ̌ mẹ̌bisara dingange, kụ ene makatoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị i rua. Kerene lai mạeng i kitẹ hanesẹ̌ mẹ̌bisara dingangi Yehuwa bọu daroa, ene makatoghasẹ̌ kakěndagi kitẹ si Sie. (Basa 1 Tesalonika 5:17.) Daroa kai gaghělị maarěga bọu i Amang i kitẹ su sorga. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa si Sie dingangu kaguwạu naung. (Mazmurẹ̌ 62:9) Abe měngkate mẹ̌bera wawera mẹ̌sul᷊ung. Mạeng i kitẹ marading měngěndung Alkitapẹ̌ kụ lai mẹ̌doa bọu dal᷊ungu naung, kakěndagi kitẹ si Yehuwa sarung kakạtoghase.

15, 16. Kerea pěndangu soal u měnginjilẹ̌?

¹⁵ Mạeng mapulu tatapẹ̌ marani dingangi Yehuwa, i kitẹ lai harusẹ̌ mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ apa seng niěndungang i kitẹ. Ini kai sěbạewe maarěga. Kụ ene lai hal᷊ẹ̌ nighělị i Yesus su kěbị murite. I kitẹ kěbị harusẹ̌ měhabarẹ̌ Kararatuang u Mawu. Apa i kau sadia měkoạ hal᷊ẹ̌ ini?​—Matius 24:14; 28:19, 20.

¹⁶ Si rasul Paulus měnginjilẹ̌ ene kai sěbạe hal᷊ẹ̌ maarěga, i sie naul᷊ị ene kai ”arětạ”. (2 Korintus 4:7) Mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ kerea i Yehuwa dingangu apa kapulu-Ne, ene kai hal᷊ẹ̌ penting  botonge koatengu. Yehuwa měngẹ̌ngarěga kěbị apa nikoạu gunang i Sie. (Ibrani 6:10) Měnginjilẹ̌ piạ gunane si kau lai si sire apang dimaringihẹ̌, ual᷊ingu makatul᷊ung si kau dingangi sire mẹ̌těngkarani si Yehuwa kụ botonge měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Basa 1 Korintus 15:58.) Apa piạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ limembong makal᷊uasẹ̌ si kau?

17. Kawe nụe měnginjilẹ̌ harusẹ̌ pakasahawụ koateng?

¹⁷ Měnginjilẹ̌ ene kai hal᷊ẹ̌ penting kụ harusẹ̌ pakasahawụ koateng. I kitẹ ’měhabarẹ̌ hengetang u Mawu’, kụ harusẹ̌ ’mẹ̌mahansang si sire’. (2 Timotius 4:2) Taumata harusẹ̌ makaringihẹ̌ habaru Kararatuang u Mawu. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Ěllong pělahukungu MAWU e seng marani, ore seng enẹ e karanine, ore lai sen tạ kararěnane marěnta e.” Ěllo ene ”mang tawe masohọ”. (Zepanya 1:14; Habakuk 2:3) Seng mal᷊ighạ Yehuwa měminasa duniang Setang. Hakị u ene, taumata harusẹ̌ habareng tadeạu i sire botonge měmile makoạ ělang i Yehuwa.

18. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngibadah dingangu manga ělang i Yehuwa?

¹⁸ Yehuwa mapulu i kitẹ měngibadah dingangu manga ělang’E. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ’I kitẹ riọko mẹ̌kakakěla, tadeạu makawahansang kuměndagu sěndinganeng i kitẹ ringangu mẹ̌koạbe hal᷊ẹ̌ mapia. Pakakěhagẹ̌ mẹ̌komol᷊ẹ̌, dingangu kumbahangbe měmpamalang pẹ̌kakomol᷊ẹ̌ kere tundung sěnggạ. Sěmbal᷊iau hinong kasatiane  měsẹ̌sasasa, batụu masingkạ tạ kararěngụe Mawu sarung duměnta.’ (Ibrani 10:24, 25) Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i duměnta měngibadah. Sene, i kitẹ botonge měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ.

19. Apa makatul᷊ung si kau kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ su sidang?

¹⁹ Su pěngangibadang, i kau sarung makaěbạ hapị makatul᷊ung si kau maněmbah Yehuwa. Maning nẹ̌tatěntang, i sire kěbị mẹ̌tawakal᷊i měkoạ kapulung Yehuwa. Mẹ̌sul᷊ung i kau, i sire lai tawe nasukụ dingangu měkẹ̌koạ pẹ̌sasal᷊a. I kau harusẹ̌ měgělị ampung si sire mạeng i sire někoạ pẹ̌sasal᷊a. (Basa Kolose 3:13.) Mạeng turusẹ̌ měmanda sipatẹ̌ mapia bọu anạu sěmbaụ su sidang, ene makatul᷊ung si kau kuměndagẹ̌ si sire dingangu mẹ̌těngkarani si Yehuwa.

20, 21. Apa ”pẹ̌bawiahẹ̌ tutune” ene?

²⁰ Yehuwa mapulu kěbị hapị’E měbiahẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Alkitapẹ̌ nělahẹ pěbawiahi kitẹ su tempo mahi, nẹ̌tatěntang marau bọu pěbawiahẹ̌ orasẹ̌ ini.

²¹ Su tempo mahi, i kitẹ sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe, bal᷊inẹ kětạeng 70 arau 80 su taunge. I kitẹ ’měbiahẹ̌ kěkalẹ̌’, masehatẹ̌, kụ mararame su firdaus. Alkitapẹ̌ nẹ̌sěbạ ini ”pẹ̌bawiahẹ̌  tutune”. Yehuwa nẹ̌diandi měgělị pěbawiahẹ̌ tutune, katewe orasẹ̌ ini i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i ”makaghal᷊awe” pěbawiahẹ̌ tutune ene.​—1 Timotius 6:12, 19.

22. (a) Kerea i kitẹ botonge ’makaghal᷊a pẹ̌bawiahẹ̌ tutune’? (b) Kawe nụe pěbawiahẹ̌ tutune tawe kaěbakeng ual᷊ingu apa seng nikoạ i kitẹ?

²² Kerea i kitẹ botonge ’makaghal᷊a pẹ̌bawiahẹ̌ tutune’? I kitẹ harusẹ̌ ”apẹ̌kẹ̌koạ mapia” dingangu ”apakakalạ su munara mapapia”. (1 Timotius 6:18) Ene mangal᷊ene apa seng niěndungang harusẹ̌ koateng su pěbawiahi kitẹ. Katewe, pěbawiahẹ̌ tutune kaěbakeng bal᷊inẹ ual᷊ingu apa seng nikoạ i kitẹ. Sěběnarẹ̌e i kitẹ tawe makapěbiahẹ̌ sarang karěngụe. Ini kai gaghělị i Yehuwa su manga ělang’E masatia, ini tatialang ”tatal᷊ěntụ u Ruata” kụ su hinone tawe ikatarimạ. (Roma 5:15) I Amang i kitẹ su sorga mapulu měgělị ene su kěbị ělang’E masatia.

23. Kawe nụe orasẹ̌ ini i kau harusẹ̌ měkoạ putusang nihino?

²³ Pẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Apa iạ měngibadah su Mawu tuhụ kapulu-Ne?’ Mạeng su pěndangu i kau harusẹ̌ mẹ̌bal᷊ui, pakasahawụ měkoạ ene. Mạeng i kitẹ mangimang si Yehuwa kụ mẹ̌tawakal᷊i tumuhụ parenta-Ne, Yehuwa sarung makoạ tampạ pẹ̌kakělungang i kitẹ. Yehuwa měndiagạ manga ělang’E su tempong duniang Setang ipakawinasa. Bọu ene manga ělang’E sarung mětanạ su Firdaus kere seng  niriandi-Ne. Hakị u ene, mạeng orasẹ̌ ini i kau měkoạ putusang nihino, i kau sarung měbiahẹ̌ sarang karěngụe su Firdaus.