1, 2. (a) Apa harusẹ̌ ěndungang i kitẹ, kụ kawe nụe? (b) Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung apa?

I KITẸ kěbị harusẹ̌ měngěndung carane měmarikěsa sěmbaụ informasi dingangu měkoạ kesimpulan nihino. (Amsal 3:21-23; 8:4, 5) Mạeng tala, Setang dingangu dunia ini sarung makarusa tiněnang i kitẹ. (Ef. 5:6; Kol. 2:8) Gunang měkoạ kesimpulan nihino, i kitẹ harusẹ̌ mědeạ faktane. Amsal 18:13 naul᷊ị, ”Mạeng sěngkatau sumimbahẹ̌ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ kụ bědang tawe nakaringihẹ̌ faktane, ene kai wodokẹ̌ dingangu makạmea.”

² Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung apa makasigěsạ si kitẹ makaěbạ fakta dingangu měkoạ kesimpulan. I kitẹ lai měngěndung prinsip dingangu contoh su Alkitapẹ̌ kụ makatěntiro si kitẹ měmarikěsa sěmbaụ informasi.

3. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ tumol᷊e prinsip Alkitapẹ̌ su Amsal 14:15? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

³ Orasẹ̌ ini, informasi sěbạe gampang kaěbakeng. I kitẹ  makaěbạ informasi bọu Internet, televisi, dingangu media wal᷊inẹ. I kitẹ lai aramanung nakatarimạ lawọ e-mail, pesan singkat, dingangu běke bọu hapị. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ informasi kẹ̌kaěbakeng i kitẹ seng tumanịu mal᷊awọ. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌. Hapị i kitẹ aramanung piạ timonane mapia, katewe piạ taumata wal᷊inẹ sangaja měmẹ̌mahiạ informasi nẹ̌sal᷊a arau měmẹ̌mal᷊ui faktane. Prinsip Alkitapẹ̌ sude makatul᷊ung si kitẹ měmarikěsa apa seng nikaringihang i kitẹ? Amsal 14:15 naul᷊ị, ”Taumata tawẹ apa pengalaman mangimang su kěbị bawera, arawe taumata matahuěna mẹ̌timbangu kěbị lempange.”

4. Kerea Filipi 4:8, 9 makatul᷊ung si kitẹ měmile apa basaěng i kitẹ, dingangu kawe nụe sěbạe penting makaěbạ informasi nihino? (Pěmanda lai kotak ” Persediaan Makatul᷊ung si Kitẹ Makaěbạ Faktane”.)

⁴ Gunang měkoạ putusang mapia, i kitẹ perlu makaěbạ fakta botonge kapěngimangeng. Hakị u ene, I kitẹ harusẹ̌ sěbạe maingatẹ̌ su tempong měmile apa basaěng i kitẹ. (Basa Filipi 4:8, 9.) Abe sarang tempong i kitẹ masue gunang mẹ̌basa berita su situs Internet tawe kapěngimangeng, arau mẹ̌basa e-mail dingangu pesan kụ lohone bědang tawe tantu nihino. Limembong penting lai, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌těngkarau bọu situs web nikoạu taumata murtad. I sire mapulu makal᷊ome pangangimang manga ělangu Mawu dingangu měmal᷊ui těntiro nihino. Informasi kerene tawe makatul᷊ung si kitẹ měkoạ putusang nihino. Abe mẹ̌pěndang i kau tawe mapěngaruh ual᷊ingu informasi kerene.​—1 Tim. 6:20, 21.

5. Běkẹ nẹ̌sal᷊a apa nikaringihangu tau Israel, kụ apa tětal᷊e?

⁵ Běke nẹ̌sal᷊a tětal᷊e sěbạe dal᷊akị. Su tempong i Musa, mapul᷊o dua mata-mata nakoạ sarang Ěntanang Pẹ̌dariandi. Su tempong nẹ̌bal᷊ị, mapul᷊o mata-mata nẹ̌bawa habarẹ̌ dal᷊akị. (Bil. 13:25-33) I sire měnẹ̌namba faktane, hakị u ene manga ělang i Yehuwa natakụ dingangu nakadodọ naung. (Bil. 14:1-4) Kawe nụe i sire nakoạ kerene? Aramanung i sire nẹ̌tiněna běke ene kahěngang ual᷊ingu kal᷊awokange mata-mata naul᷊ị kerene. Hakị u ene i sire madiri dumaringihẹ̌ darua mata-mata wal᷊inẹ su tempong i rẹ̌dua nẹ̌běke barang mapia soal u Ěntanang Pẹ̌dariandi. (Bil. 14:6-10) I sire madiri mědeạ faktane dingangu tawe mangimang si Yehuwa. I sire kai limembong mangimang su habarẹ̌ dal᷊akị ene.

6. Kawe nụe i kitẹ tawe huměkosẹ̌ makaringihẹ̌ běke ral᷊akị soal u ělang i Yehuwa?

 ⁶ I kitẹ harusẹ̌ limembong maingatẹ̌ mạeng makaringihẹ̌ běke soal u manga ělang i Yehuwa. Pakatahěndung sědụ i kitẹ, Setang, sěntiniạ ”měnẹ̌nokẹ anạu sěmbaụ i kitẹ”. (Why. 12:10) Yesus něgělị laingatẹ̌ manga sědụ sarung ”maul᷊ị u haghing konti ral᷊akisẹ̌” soal i kitẹ. (Mat. 5:11) Mạeng i kitẹ mẹ̌tahěndung laingatẹ̌ serius ini, i kitẹ seng tawe huměkosẹ̌ su tempong makaringihẹ̌ běke ral᷊akị soal u ělang i Yehuwa.

7. Těntal᷊ang bědang tawe něndoho e-mail arau pesan, apa harusẹ̌ tiněnaěngu?

⁷ Apa i kau puluang měndoho e-mail dingangu pesan singkat su hapịu? Su tempong piạ habarẹ̌ makạlaherang dingangu pengalaman mapaelẹ̌, apa i kau mẹ̌sul᷊ungu wartawan kụ mapulu lighạ měmahiạ ene? Těntal᷊ang bědang tawe něndingọ e-mail arau pesan, pẹ̌tiněna kal᷊imona: ’Apa iạ mayaking habarẹ̌ ene kahěngang? Apa iạ masingkạ kěbị faktane?’ Mạeng i kau tawe mayaking, i kau sarung makasawuhẹ̌ konti. Hakị u ene mạeng i kau běga apa sěmbaụ běke ene kahěngang, abe ringọ. Ěmụe ene!

8. Apa seng nikoạu manga sědụ su piram baụ tampạ, kụ kerea tadeạu i kitẹ tawe mẹ̌tul᷊ung si sire měnawuhẹ̌ habarẹ̌ palsu?

⁸ Piạ lai silakạ bal᷊inẹ mạeng i kitẹ tawe mẹ̌tiněna kal᷊imona su tempong měndingọ e-mail arau pesan. Su piram baụ tampạ, hal᷊ẹ̌ i kitẹ sẹ̌sědingang. Manga sědụ su tampạ ene aramanung měnẹ̌nawuhẹ̌ běke konti gunang měmatakụ si kitẹ arau tadeạu i kitẹ seng tawe mangimang sěmbaụ su wal᷊inẹ. Kěnang pẹ̌tiněna apa nariadi su bekas  negara Uni Soviet. Sěmbaụ agen rahasia, isẹ̌sěbạ KGB, něnawuhẹ̌ běke wade pirang katau saudara seng nakoạ tawe satia su ělang i Yehuwa, kụ lawọ anạu sěmbaụ kěnalẹ̌ si sire. * (Pěmanda catatan kaki.) Lawọ nangimang su běke konti ene, kụ i sire něněntang organisasing Yehuwa. Lawọ bọu i sire samurine saụ nẹ̌bal᷊ị, katewe sěnggạ tala. I sire němala manga běke konti ene nakarusa pangangimang i sire. (1 Tim. 1:19) Kerea tadeạu i kitẹ marau bọu silakạ kerene? Abe pěnawuhẹ̌ běke ral᷊akị arau bědang tawe tantu nihino. Abe pangimang su kěbị bawera arau běke seng nikaringihu. Katewe, turusẹ̌ pěmarikěsa apa si kau seng piạ kěbị faktane.

9. Apa lai makasigěsạ si kitẹ měkoạ kesimpulan nihino?

⁹ Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i kitẹ dụdaringihẹ̌ běke kětạeng sěnggạ kahěngang. Piạ lai běkẹ tawe naul᷊ị kěbị faktane. Ini makasigěsạ si kitẹ měkoạ kesimpulan nihino. I kitẹ tawe mangimang sěmbaụ běke mạeng kětạeng sěnggạ nihino! Apa harusẹ̌ koateng tadeạu i kitẹ tawe kakontiangu běke kerene?​—Ef. 4:14.

10. Kawe nụe pirang katau tau Israel maraning mẹ̌sekẹ dingangu anạu sěngkataung i sire, kụ apa nikoạ i sire sarang i sire tawe nisěhụ nẹ̌sekẹ?

¹⁰ I kitẹ botonge měngěndung bọu apa nariadi su tau Israel apang mětẹ̌tanạ su sěmběkang bahe bọu Sal᷊ụ u Yordan su tempong pěbawiahi Yosua. (Yos. 22:9-34) I sire nakaringihẹ̌ tau Israel su sěmběkang daki bọu Sal᷊ụ u Yordan seng někoạ mezbah maraning sal᷊ụ. Běke ene kahěngang, katewe piạ fakta wal᷊inẹ bědang tawe nikasingkạ i sire. Tau Israel su sěmběkang bahẹ nẹ̌tiněna anạu sěngkataung i sire su sěmběkang daki seng limawang si Yehuwa, hakị u ene i sire nẹ̌sasadia gunang mẹ̌sekẹ. (Basa Yosua 22:9-12.) Katewe, těntal᷊ang bědang tawe nẹ̌sekẹ, tau Israel su sěmběkang bahẹ něndolohẹ̌ pirang katau esẹ gunang pědeạ faktane. Apa nikaěndungang manga esẹ ene? Tau Israel su sěmběkang daki tawe někoạ mezbah ene gunang manga mahan duata. I sire někoạ ene gunang makoạ tatiala i sire měnẹ̌němbah si Yehuwa. Tau Israel tantu sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu tawe nẹ̌sekẹ limawang anạu sěngkataung i sire, katewe i sire nědeạ kal᷊imona faktane.

11. (a) Kerea i Mefibosyet nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile? (b) Sěběnarẹ̌e kerea i Daud botonge maadilẹ̌ měkoạ si Mefibosyet?

¹¹ Aramanung i kitẹ bọu natědụ naung ual᷊ingu piạ u něnawuhẹ̌ běke soal i kitẹ kụ kětạeng sěnggạ kahěngang. Ene nariadi si Mefibosyet. Datu Daud něgělị si Mefibosyet kěbị pusakạ i opane, i Saul. (2 Sam. 9:6, 7) Katewe bọu ene, i Daud nakaringihẹ̌ běke ral᷊akị soal i Mefibosyet. I sie tawe němarikěsa kal᷊imona apa wěke ene kahěngang arau tala, i sie apidu něngal᷊ạ kěbị pusakạ i Mefibosyet. (2 Sam. 16:1-4) Samurine su tempong i Daud nẹ̌bisara dingangi Mefibosyet, i Daud nakasingkạ i sie seng někoạ pẹ̌sasal᷊a. I sie saụ něgělị sěmbahageang bọu pusakạ ene si Mefibosyet. (2 Sam. 19:24-29) Manga i Daud nědeạ faktane kal᷊imona kụ tawe masahawụ  nangimang su informasi tawe lěngkapẹ̌, i Mefibosyet seng tawahal᷊uasu makapěndang hal᷊ẹ̌ tawẹ adilẹ̌ ene.

12, 13. (a) Apa nikoạ i Yesus su tempong taumata nẹ̌bisara barang konti soal i sie? (b) Apa botonge koateng i kitẹ mạeng piạ u nẹ̌bisara konti soal i kitẹ?

¹² Apa koatengu mạeng piạ u něnawuhẹ̌ běke konti soal i kau? Ini bọu nariadi si Yesus dingangi Yohanes Měnanahani. (Basa Matius 11:18, 19.) Apa nikoạ i Yesus? I sie tawe něpakẹ kěbị tempo dingangu katatoghase gunang měkoạ taumata mangimang běke ene kai konti. Katewe, i sie němahansang taumata wal᷊inẹ gunang mědeạ faktane. I sie mapulu i sire měmanda apa seng nikoạe dingangu apa nitěntirone. Yesus naul᷊ị, ”Pelesang pẹ̌sěngkatau mal᷊ahẹ bọu kakanoạe.”

¹³ I kitẹ makaěndung tatěntiro maarěga bọu i Yesus. Aramanung taumata mạul᷊ị barang tawẹ adile arau barang dal᷊akị soal i kitẹ, kụ ěndịu i kitẹ gụgěnggang ene makawuhụ areng i kitẹ. Katewe dal᷊engu wiahi kitẹ sarung makal᷊ahẹ kerea i kitẹ sěběnarẹ̌e. Kere i Yesus, kakanoạ i kitẹ mapia sarung makoạ bukti apa niul᷊ị u taumata ene kai konti.

14, 15. Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge mangimang su katatahuěnang i kitẹ hala?

¹⁴ I kitẹ seng něngěndung makaěbạ fakta botonge kapěngimangeng ene masigěsạ. Bọu ene lai i kitẹ tawe nasukụ. Ěndịu i kitẹ seng taunge nakoạ ělang i Yehuwa kụ ene nakakoạ si kitẹ limembong mapelesa. Taumata wal᷊inẹ aramanung měngẹ̌ngadatẹ̌ si kitẹ ual᷊ingu i kitẹ botonge mẹ̌tiněna mapia. Apa ene botonge makasilakạ si kitẹ?

¹⁵ Iya. I kitẹ sarung měnětạ mangimang su watangeng. Aramanung i kitẹ měmala pěndang i kitẹ měngahạ tiněnang i kitẹ. Ěndịu i kitẹ měnětạ mangimang i kitẹ seng nakaěna sěmbaụ situasi, sěmbal᷊ia si kitẹ tawẹ apa kěbị faktane. Ini sěbạe makasilakạ! Alkitapẹ̌ něgělị laingatẹ̌ mal᷊ahẹ tadeạu i kitẹ tawe wotonge mangimang su katatahuěnang i kitẹ hala.​—Amsal 3:5, 6; 28:26.

16. Su contoh ini, apa nariadi su restoran, kụ apa tẹ̌tiněnang i Tom?

¹⁶ Contone, Pělọe piạ sěngkatau saudara seng marěngụ nakoạ penatua, kụ arenge i Tom. I sie nakoạ sarang restoran su tempong hěbi. Sene, i sie nakasilo penatua wal᷊inẹ, i John, kụkaěng dingangu sěngkatau wawine bal᷊inẹ kawinge. Kakělaěng i rẹ̌dua sěbạe mal᷊uasẹ̌. I Tom nakasilo i rẹ̌dua mědẹ̌dal᷊ěge dingangu mědẹ̌dal᷊ahěkụ. I sie sěbạe gěnggang kụ nẹ̌tiněna: ’Apa i John dingangu kawinge sarung mẹ̌cere? Kụ kerea manga anạ i sire?’ I Tom seng bọu nakasilo hal᷊ẹ̌ kerene nariadi. Kerea pěndangu mạeng i kau makoạ i Tom?

17. Su contoh ini, samurine apa nikasingkạ i Tom, kụ apa kaěndungang i kitẹ?

 ¹⁷ Katewe hědo mal᷊ighạ. Maning i Tom nẹ̌tiněna i John tawe satia su kawinge, apa si sie piạ kěbị faktane? Bawělone, i Tom něnelpon si John kụ i sie nakasingkạ wawine ene kai tuaring i John kụ buhudeng nasongo bọu tampạ marau. I sire seng taunge tawe nẹ̌sombang. Ual᷊ingu tuarine nakaotong kětạeng pirang kaorasẹ̌, i John kětạeng nakapẹ̌sombang i sie su restoran, kụ kawinge tawe nakatol᷊e. I Tom sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu bědang tawe nẹ̌běke apa tẹ̌tiněnaěnge su taumata wal᷊inẹ! Apa kaěndungang i kitẹ? Tawẹ soale seng karěngụe i kitẹ nakoạ ělang i Yehuwa, i kitẹ bědang harusẹ̌ mědeạ kěbị fakta tadeạu botonge měkoạ kesimpulan nihino.

18. Apa makakoạ si kitẹ masahawụ mangimang barang dal᷊akị soal u anạu sěmbau i kitẹ?

¹⁸ I kitẹ lai masigěsạ měmarikěsa sěmbaụ informasi mạeng ene piạ sěmpụe dingangu tau tawe ikẹ̌kapulung i kitẹ su sidang. Mạeng i kitẹ turusẹ̌ mẹ̌tiněna manga barang dal᷊akị soal i sie, i kitẹ sarung curiga si sie. Bọu ene, su tempong makaringihẹ̌ barang dal᷊akị soal i sie, aramanung i kitẹ mapulu langsung mangimang ene, maning tawẹ apa bukti nělahẹ běke ene kahěngang. Apa těntirone si kitẹ? Mạeng i kitẹ tawe měndemẹ pěndang dal᷊akị ene, i kitẹ sarung měkoạ kesimpulan nẹ̌sal᷊a, kụ tawe nẹ̌tatahino dingangu faktane. (1 Tim. 6:4, 5) I kitẹ tawe wotonge měmala pěndang dal᷊akị kere iri, turusẹ̌ ene su naung i kitẹ. Pẹ̌tahěndung, Yehuwa mapulu i kitẹ kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ dingangu měgělị ampung si sire bọu dal᷊ungu naung.​—Basa Kolose 3:12-14.

19, 20. (a) Prinsip Alkitapẹ̌ sude makatul᷊ung si kitẹ měmarikěsa sěmbaụ informasi? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang tuhụe?

¹⁹ Orasẹ̌ ini, sěbạe masigěsạ makaěbạ fakta botonge kapěngimangeng dingangu měmarikěsa apa ene kahěngang arau konti. Kawe nụe? Kal᷊awokange informasi kẹ̌kaěbakeng i kitẹ biasane tawe lěngkapẹ̌ arau kětạeng sěnggạ kahěngang, kụ i kitẹ lai tawe nasukụ. Apa makatul᷊ung si kitẹ? Manga prinsip su Hengetang u Mawu! Contone, sěmbaụ prinsip naul᷊ị mạeng i kitẹ sumimbahẹ̌ kụ bědang tawe nakaringihẹ̌ faktane, ene kai wodokẹ̌. (Amsal 18:13) Prinsip bal᷊inẹ lai naul᷊ị i kitẹ tawe wotonge mangimang su kěbị apang nikaringihangi kitẹ, mạeng i kitẹ bědang tawe němarikěsa kal᷊imona apa ene kahěngang arau konti. (Amsal 14:15) Bọu ene tawẹ soale seng karěngụe i kitẹ nakoạ ělang i Yehuwa, i kitẹ tawe wotonge mangimang su katatahuěnang i kitẹ hala. (Amsal 3:5, 6) Prinsip Alkitapẹ̌ makariagạ si kitẹ mạeng i kitẹ měpakẹ fakta botonge kapěngimangeng gunang měkoạ kesimpulan nihino dingangu gunang měkoạ putusang mapia.

²⁰ Katewe, pia lai alasang bal᷊inẹ kawe nụe masigěsạ měmarikěsa apa sěmbaụ situasi ene kahěngang arau tala. I kitẹ masahawụ menilai sěmbaụ hal᷊ẹ̌ bọu apa kẹ̌kasilong i kitẹ. Su pěngangěndungang tuhụe, i kitẹ sarung měngěndung kange i kitẹ ěndịu někoạ pẹ̌sasal᷊a ene dingangu kerea tadeạu tawe měkoạ pẹ̌sasal᷊a kerene.