PĚNGANGĚNDUNGANG 32
Pakatoghasẹ̌ Pangangimangu su Měndariadi
”Pangangimang kai . . . bukti mal᷊ahẹ apa tawe kẹ̌kasilong sěběnarẹ̌e ene.”—IBR. 11:1.
KAKANTARỊ 11 Diadikang Nẹ̌dalo si Yehuwa
TINJAUAN *
1. Apa seng nitěntiro si kau soal u Měndariading i kitẹ?
MẠENG i kau nihikingu matimadẹ̌ Sahiding Yehuwa, i kau tantu seng nakasingkạ si Yehuwa dongkeng kadodọ. I kau nitěntirong i Yehuwa kai Měndariadi, i Sie piạ manga sipatẹ̌ mapaelẹ̌, kụ i Sie mapulu měmal᷊ui dunia ini makoạ firdaus.—Kej. 1:1; Kis. 17:24-27.
2. Kerea tumuhụ pirang katau soal i sire apang mangimang su Měndariadi?
2 Maning kerene, lawọ taumata tawe mangimang piạ Mawu arau i Sie něndiadi kěbị haghi. Katewe, i sire mangimang pěbawiahẹ̌ sěngkělěndịu ene kụ bọu pěbawiahẹ̌ sederhana něnětạ nakoạ pěbawiahẹ̌ matahuki. Pirang katau bọu i sire nasikol᷊ah marangẹ. I sire ěndịu nẹ̌bera sains něnodẹ Alkitapẹ̌ nẹ̌sal᷊a kụ mangimang su Měndariadi ene gunang taumata tawe nasikol᷊ah, bodokẹ̌, arau gampang kaakal᷊eng.
3. Kawe nụe penting měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ?
3 Apa niul᷊ịu pirang katau apang nasikol᷊ah marangẹ ene makakoạ i kitẹ ragu i Yehuwa kai Měndariading i kitẹ makěndagẹ̌? Ene tergantung kawe nụe i kitẹ mangimang i Yehuwa kai Měndariadi. Apa ual᷊ingu i kitẹ nioro gunang mangimang hal᷊ẹ̌ ene arau ual᷊ingu i kitẹ seng něngěndung hala manga buktine? (1 Kor. 3:12-15) Tawẹ soale kerea karěngụe i kitẹ nakoạ Sahiding Yehuwa, i kitẹ kěbị harusẹ̌ turusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ tawe kaakal᷊engu ”těntirong taumata lai konti” tawe nẹ̌tatahino dingangu Hengetangu Mawu. (Kol. 2:8; Ibr. 11:6) Gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ, pěngangěndungang ini sarung mělahẹ (1) kawe nụe lawọ taumata tawe mangimang piạ Měndariadi, (2) carane měnoghasẹ̌ pangangimangu su Měndariadi, kụ (3) carane měndiagạ pangangimangu tatapẹ̌ matoghasẹ̌.
KAWE NỤE LAWỌ TAUMATA TAWE MANGIMANG PIẠ MĚNDARIADI
4. Tumuhụ Ibrani 11:1 dingangu catatan kaki, apa pangangimang ene?
4 Pirang katau nẹ̌pikirẹ̌ piạ pangangimang ene mangal᷊ene mangimang su sěmbaụ hal᷊ẹ̌ tawẹ buktine. Katewe tumuhụ Alkitapẹ̌, ene bal᷊inẹ kahěngang-hěngang pangangimang. (Basa Ibrani 11:1 dingangu catatan kaki.) Alkitapẹ̌ nělahẹ pangangimang ene dasare bukti mal᷊ahẹ. Hakị u ene maning i kitẹ tawe nakasilo si Yehuwa, si Yesus, dingangu Kararatuang’E, i kitẹ piạ bukti kěbị ene kahěngang-hěngang ene. (Ibr. 11:3) Sěngkatau ilmuwan kụ nakoạ Sahiding Yehuwa naul᷊ị, ”Apa pẹ̌pangimangengu Sahiding Yehuwa ene piạ dasare. I sire lai něpakẹ manga bukti ilmiah.”
5. Kawe nụe lawọ taumata mangimang tětạu pěbawiahẹ̌ ene tawẹ apa Měndariadine?
5 I kitẹ ěndịu měkẹ̌kiwal᷊o, ’Mạeng piạ lawọ bukti něnodẹ piạ Měndariadi, kawe nụe lawọ taumata mangimang Mawu tawẹ apa sěmpụe dingangu tětạu pěbawiahẹ̌?’ Ual᷊ingu pirang katau tawe něngěndung hala manga buktine. Robert, orasẹ̌ ini seng nakoạ Sahiding Yehuwa nẹ̌bera, ”Ual᷊ingu tawe nitěntiro su sikol᷊ah, iạ nẹ̌pikirẹ̌ kěbị hal᷊ẹ̌ niriadi ene tawe kahěngang. Katewe ene nẹ̌bal᷊ui su tempong umurẹ̌ku 22 su taunge, iạ nẹ̌bawěke dingangu Sahiding Yehuwa kụ něngěndung Alkitapẹ̌ něgělị alasang nihino gunang mangimang Mawu něndiadi kěbị haghi.” *—Pěmanda kotak ” Tatanata Penting su Matatimadẹ̌”.
6. Kawe nụe pirang katau mangimang tawẹ apa Měndariadi?
6 Pirang katau tawe mangimang piạ Měndariadi ual᷊ingu i sire kětạeng mangimang su apa nikasilong i sire. Katewe sěběnarẹ̌e i sire mangimang su manga hal᷊ẹ̌ Ibr. 11:1) Harusẹ̌ piạ tempo gunang měngěndung manga buktine, katewe lawọ taumata madiri měkoạ ene. Sěngkatau tawe něngěndung hala buktine ěndịu mẹ̌pěndang tawẹ apa Mawu.
tawe nikasilong i sire. Contone gravitasi, ual᷊ingu piạ manga bukti něnodẹ ene kahěngang-hěngang ene. Pangangimang nisěbạ su Alkitapẹ̌ ene dasare bukti manga hal᷊ẹ̌ ”tawe kẹ̌kasilong sěběnarẹ̌e ene”. (7. Apa kěbị ilmuwan tawe mangimang Mawu něndiadi alam semesta? Lahẹko.
7 Su apang bọu něngěndung manga buktine, pirang katau ilmuwan mangimang Mawu něndiadi alam semesta. * Kere i Robert, seng nisěbạ kanini, pirang katau mangimang tawẹ apa Měndariadi ual᷊ingu kěbị haghi niriadi tawe nitěntiro su sikol᷊ah. Maning kerene, lawọ ilmuwan seng nakasingkạ dingangu kiměndagẹ̌ si Yehuwa. Kere nikoạu manga ilmuwan ene, i kitẹ lai harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pangangimang su Mawu tawẹ soale latar belakang sikol᷊ang i kitẹ. I kitẹ hala harusẹ̌ měkoạ ene.
CARANE MĚNOGHASẸ̌ PANGANGIMANGU SU MĚNDARIADI
8-9. (a) Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ? (b) Kerea i kitẹ makaěbạ gunane mạeng měngěndung soal u diadikang?
8 Kerea carane měnoghasẹ̌ pangangimangu su Měndariadi? Mahịe i kitẹ měngěndung ěpạ carane.
9 Ěndunge diadikang. I kau botonge měnoghasẹ̌ pangangimang su Měndariadi carane měmanda manga binatang, sasuang, dingangu bituing. (Mz. 19:1; Yes. 40:26) Kakạl᷊awọe i kau měngěndung soal u hal᷊ẹ̌ ene, i kau sarung limembong mangimang i Yehuwa kai Měndariadi. Publikasing i kitẹ masau měnodẹ manga artikel nělahẹ soal u diadikang. Maning tawe gampang kaěnang, abe sarang tawe mẹ̌basa artikel ene. Ěndunge sěngapang botonge. Kụ abe miwul᷊e saụ měmanda manga video mapaelẹ̌ soal u diadikang su jw.org seng nitodẹ su pertemuan regional pira taung ini.
10. Gělịko contoh něnodẹ piạ Měndariadi. (Roma 1:20)
10 Su tempong měngěndung soal u diadikang, pěmanda pakapia apa kaěndungangu soal u Měndariadi. (Basa Roma 1:20.) Contone, matangěllo něnadia sěnang dingangu tětị gunang pěbawiahẹ̌ su dunia. Katewe, piram baụ sěnangu matangěllo ene makawahaya. I kitẹ perlu diagateng bọu sěnangu matangěllo kerene, kụ i kitẹ memang nariagạ. Kerea carane? Piạ sěmbaụ lapisan gas mělẹ̌likụ dunia makariagạ si kitẹ bọu sěnangu matangěllo makawahaya. Su tempong sěnangu matangěllo makawahaya ene nakoạ matoghasẹ̌, jumlah gas gunang měndiagạ si kitẹ lai kakạl᷊awọe. Hakị u ene, apa i kau setuju piạ Měndariadi makěndagẹ̌ dingangu mapelesa?
11. Su apa i kau makaěbạ fakta makatoghasẹ̌ pangangimang soal u diadikang? (Pěmanda kotak ” Informasi Makatoghasẹ̌ Pangangimang su Měndariadi”.)
11 Su Indeks Publikasi Menara Pengawal dingangu su jw.org, i kau botonge makaěbạ lawọ fakta makatoghasẹ̌ pangangimang soal u diadikang. I kau botonge měnětạ bọu manga artikel dingangu video bọu seri ”Apakah Ini Dirancang?” Artikel dingangu videone manibụ kụ nělahẹ fakta luar biasa soal u manga binatang dingangu diadikang wal᷊inẹ. Sene lai nělahẹ manga contoh kerea manga ilmuwan nẹ̌těno manga diadikang su alam.
12. Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, manga hal᷊ẹ̌ apa harusẹ̌ parikěsaěng?
12 Ěndunge Alkitapẹ̌. Ilmuwan seng nisěbạ su paragraf ěpạ humotong tawe mangimang piạ Měndariadi. Katewe, samurine i sie mangimang piạ Měndariadi. I sie naul᷊ị, ”Pangangimangku dasare bal᷊inẹ kětạeng su apa seng niěndungangku su sains. Ene lai dasare bọu Alkitapẹ̌.” I kau ěndịu seng nakasingkạ mapia Alkitapẹ̌. Maning kerene, gunang měnoghasẹ̌ pangangimangu su Měndariadi, i kau harusẹ̌ turusẹ̌ měngěndung Hengetangu Mawu. (Yos. 1:8; Mz. 119:97) Pěmanda apa niul᷊ịu Alkitapẹ̌ soal u tempong tamai ene kahěngang. Pěmanda manga těbal᷊ẹ̌ kụ lohone nẹ̌sasěmpụ sěmbaụ su wal᷊inẹ. Mạeng měkoạ ene pangangimangu sarung kakạtoghase su Měndariadi matahuěna kụ seng něgělị Alkitapẹ̌. *—2 Tim. 3:14; 2 Ptr. 1:21.
13. Apa sěmbaụ sasasa nikaěbạ su Hengetangu Mawu?
13 Su tempong měngěndung Hengetangu Mawu, pěmanda kerea sasasane sěbạe lawọ gunane. Contone, Alkitapẹ̌ seng marěngụ něgělị laingatẹ̌ soal u kuměndagẹ̌ su roitẹ̌ ene makawahaya kụ makarěntang ”lawọ kasasigěsạ”. (1 Tim. 6:9, 10; Amsal 28:20; ) Apa laingatẹ̌ ene bědang mapakẹ orasẹ̌ ini? Sěmbaụ bukẹ̌ nělahẹ soal u kakanoạu taumata orasẹ̌ ini, naul᷊ị, ”Kasauange taumata makěndagẹ̌ su roitẹ̌ ene tawe mal᷊uasẹ̌ dingangu depresi. Sarang lai taumata kětạeng mapulu piạ limembong lawọ doitẹ̌ tawe mal᷊uasẹ̌ dingangu mahungsakị.” Hakị u ene, laingatu Alkitapẹ̌ tadeạu i kitẹ tawe kuměndagẹ̌ roitẹ̌ ene sasasa sěbạe mapaelẹ̌. Apa piạ sasasa wal᷊inẹ bọu Alkitapẹ̌ seng nakatul᷊ung si kau? Kakạguwạe pěngangarěgang i kitẹ su sasasa bọu Alkitapẹ̌, i kitẹ sarung limembong měngumbala su pelesa nikaěbạ bọu Měndariading i kitẹ makěndagẹ̌. ( Mat. 6:24Yak. 1:5) Hasile, pěbawiahi kitẹ sarung limembong mal᷊uasẹ̌.—Yes. 48:17, 18.
14. Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, apa kasingkateng soal i Yehuwa?
14 Ěndunge Alkitapẹ̌ dingangu timona nihino ene kai limembong makasingkạ si Yehuwa. (Yoh. 17:3) Su tempong měngěndung Alkitapẹ̌, i kau sarung měngěndung soal i Yehuwa dingangu manga sipat’E. Manga sipat’E ene mẹ̌sul᷊ung kere apa niěndungangu bọu diadikang. Měngěndung manga sipati Yehuwa makakoạ i kitẹ mangimang i Sie kahěngang-hěngang ene. (Kel. 34:6, 7; Mz. 145:8, 9) Kakạl᷊awọe kasingkạu soal i Yehuwa, pangangimangu sarung kakạtoghase, kakěndagu sarung kakạguwạe, kụ pẹ̌dal᷊ahapịu dingangi Yehuwa lai sarung kakạtoghase.
15. Kerea i kau makaěbạ gunane mạeng měmahiạ apa pẹ̌pangimangengu?
15 Pahiạ apa pẹ̌pangimangengu soal u Mawu su taumata wal᷊inẹ. Su tempong měkoạ ene, pangangimangu sarung kakạtoghase. Katewe, kerea mạeng taumata nihabarengu nẹ̌kiwal᷊o apa Mawu kahěngang-hěngang ene kụ i kau běga apa harusẹ̌ ul᷊ịkang? Kěnang pědeạ sasimbahe bọu Alkitapẹ̌ nilahẹ su publikasing i kitẹ, kụ bọu ene pahiạ su tau ene. (1 Ptr. 3:15) I kau lai botonge mẹ̌dorong tul᷊ung su sěngkatau Sahiding Yehuwa piạ lawọ pengalaman. Tawẹ soale tau ene měnarimạ sasimbahẹ̌ bọu Alkitapẹ̌ arau tala, i kau tatapẹ̌ makaěbạ gunane ual᷊ingu seng někoạ riset. Pangangimangu sarung kakạtoghase. Hasile, i kau tawe mangimang mạeng piạ u maul᷊ị tawẹ apa Měndariadi, maning i sire kasilong mapelesa arau pande.
DIAGẠ PANGANGIMANGU TATAPẸ̌ MATOGHASẸ̌!
16. Apa wotonge mariadi mạeng i kitẹ tawe turusẹ̌ měndiagạ pangangimang tatapẹ̌ matoghasẹ̌?
16 Tawẹ soale kerea karěngụe i kitẹ nakoạ ělang i Yehuwa, i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ pangangimang tatapẹ̌ matoghasẹ̌. Kawe nụe? Ual᷊ingu mạeng tawe maingatẹ̌, pangangimang i kitẹ sarung mělome. Pẹ̌tahěndung, pangangimang dasare kai bukti bọu manga hal᷊ẹ̌ tawe kẹ̌kasilo. Apa tawe kasilong i kitẹ, gampang kawul᷊enang. Hakị u ene, Paulus nẹ̌sěbạ mạeng pangangimang kurang ”dosa gampang makasedẹ si kitẹ”. (Ibr. 12:1) Mạeng kerene, kerea i kitẹ mẹ̌tihọ bọu sedẹ ene?—2 Tes. 1:3.
17. Apa makatul᷊ung si kitẹ měndiagạ pangangimang tatapẹ̌ matoghasẹ̌?
17 Humotong, pẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi bọu i Yehuwa kụ pakasau měkoạ ene. Kawe nụe? Ual᷊ingu pangangimang kai sěmbaụ sipatẹ̌ bọu buang rohkẹ̌ masusi. (Gal. 5:22, 23) I kitẹ tawe makapěndiagạ dingangu měnoghasẹ̌ pangangimang su Měndariadi mạeng tawẹ apa tul᷊umang bọu rohkẹ̌’E masusi. Mạeng i kitẹ turusẹ̌ mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi si Yehuwa, i Sie sarung měgělị ene si kitẹ. (Luk. 11:13) I kitẹ botonge mẹ̌doa kere ini: ”Toghaseko pangangimang i kami.”—Luk. 17:5.
18. Tumuhụ Mazmur 1:2, 3, hadiah maarěga apa botonge tarimạkeng i kitẹ orasẹ̌ ini?
18 Cara wal᷊inẹ lai, turusẹ̌ pěngěndung Hengetangu Mawu. (Basa Mazmur 1:2, 3.) Su tempong mazmurẹ̌ ene niwohẹ, kětạeng mahal᷊i tau Israel piạ salinan lěngkapẹ̌ Hukungu Mawu. Maning kerene, datu dingangu manga imang botonge měmanda manga salinan ene, kụ sěngsul᷊ẹ su ral᷊ungu pitu taung, piạ atorang nikoạ tadeạu ”esẹ, wawine, mangarariọ”, dingangu tau raghị su Israel botonge dumaringihẹ̌ Hukungu Mawu basaěng. (Ul. 31:10-12) Su zaman i Yesus, kětạeng mahal᷊i taumata piạ salinan Binohẹ Susi. Kal᷊awokange salinan niresọ su sinagoga. Nẹ̌tatěntang dingangu orasẹ̌ ini, lawọ taumata botonge mẹ̌basa sěnggạ arau kěbị lohongu Hengetangu Mawu. Ene hadiah sěbạe maarěga. Kerea měnodẹ i kitẹ mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu piạ Alkitapẹ̌?
19. Apa wotonge koateng i kitẹ gunang měndiagạ pangangimang tatapẹ̌ matoghasẹ̌?
19 I kitẹ měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga ual᷊ingu piạ Hengetangu Mawu carane mẹ̌basa ene ěllo-ěllo. I kitẹ harusẹ̌ měnadia tempo gunang mẹ̌basa dingangu měngěndung Alkitapẹ̌, bal᷊inẹ mẹ̌basa ene hědo piạ tempo. Mạeng i kitẹ tumol᷊e jadwal pěngangěndungang hala, i kitẹ botonge měndiagạ pangangimang tatapẹ̌ matoghasẹ̌.
20. I kitẹ mapulu mẹ̌tawakal᷊i gunang měkoạ apa?
20 Nẹ̌tatěntang dingangu ”taumata mapelesa dingangu pande” su dunia ini, i kitẹ piạ pangangimang matoghasẹ̌ dasare bọu Hengetangu Mawu. (Mat. 11:25, 26) Alkitapẹ̌ nělahẹ kawe nụe situasi su dunia kakạdal᷊akịe dingangu apa sarung koateng i Yehuwa. Hakị u ene, mahịe i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měnoghasẹ̌ pangangimang dingangu mẹ̌tul᷊ung taumata mangimang su Měndariading i kitẹ. (1 Tim. 2:3, 4) Kụ mahịe i kitẹ turusẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ tempone kěbị su dunia sarung mẹ̌dalo si Yehuwa kụ maul᷊ị bawera su Wahyu 4:11: ”Yehuwa, Mawung kami makawasa, kětạeng i Kau botonge ipakawantugẹ̌ . . . ual᷊ingu i Kau někoạ kěbị haghi.”
KAKANTARỊ 2 Yehuwa Areng’U
^ par. 5 Alkitapẹ̌ mal᷊ahẹ naul᷊ị Mawu Yehuwa kai Měndariadi. Katewe lawọ taumata tawe mangimang ene. I sire mangimang pěbawiahẹ̌ sěngkělěndịu ene. Apa niul᷊ị i sire tawe makakoạ i kitẹ ragu mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i měnoghasẹ̌ pangangimang si Yehuwa dingangu su Alkitapẹ̌. Pěngangěndungang ini sarung mělahẹ kerea i kitẹ měkoạ ene.
^ par. 5 Su lawọ sikol᷊ah, manga guru tawe něněntiro ěndịu Mawu něndiadi kěbị haghi. I sire nẹ̌pěndang mạeng měněntiro hal᷊ẹ̌ ene, i sire kere memaksa manga muritẹ̌ mangimang su Mawu.
^ par. 7 Piạ bawera bọu nal᷊iu 60 taumata nasikol᷊ah marangẹ, nasuẹ̌ lai manga ilmuwan apang mangimang kěbị haghi niriadi botonge kaěbakeng su Indeks Publikasi Menara Pengawal. Deạ su bageang ”Sains” tatěmbọe ”ilmuwan yang percaya akan penciptaan”. Piram baụ bawerang i sire lai botonge kaěbakeng su Panduan Riset untuk Saksi-Saksi Yehuwa. Deạ su bageang ”Sains dan Teknologi”, tatěmbọe ”’Wawancara’ (Artikel berseri di Sadarlah!)”.
^ par. 12 Contone, pěmanda artikel tatěmbọe ”Apakah Alkitab Selaras dengan Sains?” su Sedarlah! Februari 2011 dingangu artikel tatěmbọe ”Apa yang Yehuwa Nubuatkan Menjadi Kenyataan” su Menara Pengawal 1 Januari 2008.