1. Kawe nụe i rasul Paulus něngoro tau Sahani Ibrani gunang měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ kụ ”limembong kasatiane” měkoạ ene?

SU ABAD humotong, rasul Paulus něgělị sasasa ini su tau Sahani Ibrani, ’I kitẹ e riọko mẹ̌kakakěla, tadeạu makapẹ̌bawahansang baugu kuměndagu sěndinganeng ringangu měkoạ hal᷊ẹ̌ mapia. I kitẹ pakakěhagẹ̌ mẹ̌komol᷊ẹ̌, dingangu kumbahangbe měmpamalang pẹ̌kakomol᷊ẹ̌ kerẹ tundung sěnggạ. Sěmbal᷊iau i kitẹ kawe hinong limembong kasatiane [mẹ̌tatoghasẹ̌, NW] batụu i kitẹ masingkạ u selaing tạ karěngụe Mawu sarung duměnta.’ (Ibr. 10:24, 25) I sire aramanung naherang kawe nụe i Paulus naul᷊ị i sire harusẹ̌ limembong mẹ̌tatoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ. Tawe nakarating lima taung bọu ene, alasange nal᷊ahẹ. Su tempo ene, i sire nakasilo ěllong pělahukung i Yehuwa seng marani. I sire masingkạ i sire harusẹ̌ suměbang bou soa ene kere seng niul᷊ị i Yesus. (Luk. 21:20-22; MMR. 2:19, 20) Ěllong Yehuwa narěnta su taung 70 M, su tempong tau Roma něminasa Yerusalem.

2. Kawe nụe orasẹ̌ ini i kitẹ harusẹ̌ limembong mapadul᷊i su anạu sěmbaụ i kitẹ?

 ² Orasẹ̌ ini, situasing i kitẹ mẹ̌sul᷊ung dingangu situasing i sire tempong tamai. Ual᷊ingu ěllong Yehuwa ”mahebatẹ̌ dingangu sěbạe makạtatakụ” seng marani. (Yl. 2:11, Terjemahan Dunia Baru, NW) Apa niwohẹ i nabi Zepanya lai gunang i kitẹ orasẹ̌ ini, ”Ellong pělahukungu MAWU e seng marani, ore lai sen tạ kararěnane marěnta e”. (Zep. 1:14) Ual᷊ingu alasang ene, i kitẹ harusẹ̌ ”mẹ̌kakakěla, tadeạu makapẹ̌bawahansang baugu kuměndagu sěndinganeng ringangu měkoạ hal᷊ẹ̌ mapia”. (Ibr. 10:24) I kitẹ harusẹ̌ limembong mapadul᷊i su anạu sěmbaụ i kitẹ, tadeạu i kitẹ botonge měnoghasẹ̌ si sire.

3. Apa niul᷊ị i Paulus soal u měnoghasẹ̌? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

³ ”Kaghaghěnggang e kai makạpědi igasẹ̌, arawe wawera mal᷊ahimumu e kai makasěllahẹ̌ dal᷊ungu naung.” (Baw. 12:25) I kitẹ kěbị perlu toghaseng. I Paulus napakal᷊ahẹ taumata piạ tanggung jawab měnoghasẹ̌ taumata wal᷊ine lai perlu toghaseng. I sie němohẹ su anạu sěmbaụe su Roma, ”Iạ mambeng mapulu mẹ̌sombang i kamene tadeạu iạ makapěmahiạ u al᷊amatẹ̌ bọu Rohkẹ̌ u Ruata e makapěnoghasẹ̌ si kamene. Timonaku e kai ual᷊ingu i kitẹ kai seng sěngkapěngimang su Mawu Yesus Kristus, ute i kitẹ e makapanoghasẹ̌ sěngkatau su wal᷊ine.” (Rm. 1:11, 12) Nal᷊ahẹ, sarang i Paulus lai perlu toghaseng.​—Basa Roma 15:30-32.

4, 5. Orasẹ̌ ini i kitẹ botonge měnoghasẹ̌ si sai? Kụ kawe nụe?

⁴ Orasẹ̌ ini, i kitẹ botonge měnoghasẹ̌ si sire apang pelayan sepenuh waktu, kere manga perintis masatia. Lawọ bọu i sire seng někoạ pengorbanan tadeạu botonge makoạ perintis. Kerene lai i sire apang utusan injil, pengawas wilayah lai kawinge, dingangu i sire apang mělẹ̌hal᷊ẹ̌ su kantor cabang arau su kantor penerjemahan jarak jauh. I sire kěbị seng někoạ pengorbanan tadeạu piạ lawọ tempo gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. Hakị u ene, i kitẹ perlu měnoghasẹ̌ si sire. Piạ lawọ lai mapulu tatapẹ̌ su dinas sepenuh waktu, katewe ual᷊ingu piạ piram baụ alasang, i sire něngědo. I sire lai sěbạe měngarěga mạeng i kitẹ měnoghasẹ̌ si sire.

⁵ I sai lai harusẹ̌ toghaseng? I kitẹ botonge měnoghasẹ̌ lawọ anạu sěmbaụ apang němile tatapẹ̌ tawe nẹ̌kawing ual᷊ingu i sire mapulu tumuhụ si Yehuwa kụ mẹ̌kawing kětạeng dingangu ělang i Yehuwa. (1 Kor. 7:39, NW) Kawing wawine lai makoạ matoghasẹ̌ mạeng kawinge maul᷊ị i sie makěndagẹ̌ su kawinge dingangu měngarěga kěbị apa seng nikoạe. (Baw. 31:28, 31) Tau Sahani apang nẹ̌tatahang su tempong nirarihang arau masakị lai harusẹ̌ toghaseng i kitẹ. (2 Tes. 1:3-5) Yehuwa dingangi Yesus mělẹ̌hiborẹ̌ kěbị ělangu Mawu apang masatia.​—Basa 2 Tesalonika 2:16-17.

6. Apa tugasu manga penatua kere nisěbạ su Yesaya 32:1, 2?

⁶ Basa Yesaya 32:1, 2. I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su situasi masigěsạ kụ gampang makakoạ si kitẹ masusah naung dingangu makadodọ naung. I Yesus Kristus něpakẹ manga ”těmbonangu kawanua” gunang měnoghasẹ̌ si kitẹ. I sire ene kai manga penatua apang nilanisẹ̌ dingangu bọu domba wal᷊inẹ. Manga penatua su sidang  bal᷊inẹbe ’Tuangu’ pangangimang i kitẹ, katewe i sire kai ”hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌” gunang karal᷊uasi kitẹ. I sire mapulu mẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu mal᷊uasẹ̌ dingangu tatapẹ̌ masatia.​—2 Kor. 1:24, NW.

7, 8. Kerea manga penatua botonge měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ bọu bawera dingangu kakanoạ i sire?

⁷ Manga penatua botonge mẹ̌těno si rasul Paulus, ual᷊ingu i sie sěntiniạ mětẹ̌tawakal᷊i měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụe. I sie němohẹ gunang tau Sahani apang dẹ̌darihang su Tesalonika, ”Ual᷊ingken kakěndag’i kami , i kami e sạdia mangonggọ si kamene wal᷊inewe tumbạu Injilẹ̌ e, kaiso kawe lai pẹ̌bawiah’i kami e. Batụu mạhěmpal᷊iu wue kakěndag’i kami e si kamene.”​—1 Tes. 2:8.

⁸ Manga penatua botonge měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ bọu bawerang i sire. Katewe apa ene seng botonge? Paulus naul᷊ị su manga penatua su Efesus, ”I kamene harusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung apang lome kụ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung bawerang i Tuang Yesus, ’Limembong mal᷊uasẹ̌ měgělị sul᷊ungu měnarimạ.’” (MMR. 20:35, NW) I Paulus sadia ’manarakangu patikụ sabarang e sarang lai wadange’ gunang manga anạu sěmbaụe. I sie něnodẹ ene bọu kakanoạe kụ i sie mapulu měkoạ kapaelange gunang i sire. (2 Kor. 12:15) Kerene lai, manga penatua harusẹ̌ měnoghasẹ̌ dingangu měhiborẹ̌ taumata wal᷊inẹ tawe kětạeng bọu bawera katewe bọu apa nikoạ i sire. Ini něnodẹ i sire kahěngang-hěngang mapadul᷊i si kitẹ.​—1 Kor. 14:3.

9. Kerea manga penatua botonge měgělị sasasa su anạu sěmbaụ?

⁹ Gunang měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ, pẹ̌sěnsul᷊ẹ manga penatua perlu měgělị sasasa. Penatua botonge měngěndung bọu Alkitapẹ̌ soal u carane měkoạ ene. Yesus nakoạ tatěnoěng su tempong něgělị sasasa gunang manga sidang su Asia Kadodọ su apang i sie seng saụ nipěbiahẹ̌. I sie něgělị sasasa těgasẹ̌ su sidang Efesus, Pergamus, dingangu Tiatira. Katewe i sie kal᷊imona nẹ̌dal᷊o si sire ual᷊ingu barang mapia nikoạ i sire. (Pěl. 2:1-5, 12, 13, 18, 19) Yesus naul᷊ị su sidang Laodikia, ”Apạeweng ikẹ̌kěndagẹ̌-Ku e, seng i sire Takụ sẹ̌sasaěng dingangu Takụ gẹ̌geserang. Ual᷊ingu ene ute, pẹ̌těngkaradingko i kamene ringangu pěmpẹ̌tobatẹ̌ko wọu kal᷊awọu rosang kamene.” (Pěl. 3:19) Su tempong měgělị sasasa, manga penatuang i kitẹ lai mětẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno si Yesus.

10. Kerea i kitẹ kěbị botonge měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ?

¹⁰ Bal᷊inẹ kětạeng penatua perlu měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ. I Paulus něgausẹ̌ su kěbị tau Sahani gunang mẹ̌bera ”bawera makạbangung dingangu makạonggọu tul᷊umang su taumata wal᷊inẹ”. (Ef. 4:29) I kitẹ kěbị harusẹ̌ mẹ̌tiněna kebutuhan taumata wal᷊inẹ tadeạu botonge mẹ̌tul᷊ung si sire. Yesaya němohẹ, ”Toghaseko lima nạung lome, ringangu pakateiko wuku nạung seng mal᷊ei.” (Yes. 35:3; Ibr. 12:12, 13) I kitẹ kěbị botonge měnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ bọu bawerang i kitẹ, maning i kitẹ bědang mangudạ.

11. Apa nakatul᷊ung si saudari Marta su tempong i sie depresi?

¹¹ Sěngkatau saudari arenge Marta nakapěndang depresi. * (Pěmanda catatan kaki.) I sie němohẹ, ”Piạ su sahěllo su apang iạ bọu nẹ̌doa nẹ̌dorong  katatoghasẹ̌, iạ nẹ̌sombang dingangu sěngkatau saudari maghurang. I sie něnodẹ kakěndagẹ̌ dingangu tatal᷊ěntụ si siạ. Ndaị ene takụ lẹ̌harapeng su tempo ene. I sie lai nẹ̌běke kerea i sie bọu timatěngo hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung kere si siạ, kụ iạ nakapěndang iạ tawe sẹ̌saku.” Saudari ene aramanung tawe sadarẹ̌ bawerane seng nakatul᷊ung si saudari Marta!

12, 13. Kerea i kitẹ botonge tumol᷊e sasasa su Filipi 2:1-4?

¹² I Paulus němohẹ su tau Sahani su Filipi, ’I kamene matoghasẹ̌, ual᷊ingu nasěmbaụ dingang i Kristus. I kamene mahiborẹ̌ ual᷊ingu i Kristus kiměndag’i kamene! I kamene lai měkẹ̌kakěndagẹ̌. Ho! kěnangko i kamene kahěnga-hěngang makal᷊uasẹ̌ naungku su hal᷊ẹ̌ ini: Pẹ̌biahẹ̌ko sěngkanaung dingangu mẹ̌kakěndagẹ̌ dingangu timona mẹ̌sul᷊ung. Abe pěmpẹ̌koạ manga apa ual᷊ingu pandungangu watangeng hala, arau makapangobotu watangeng. Karimạkọ i kamene ringangu kasasanạ u naung mangěna u taumata wal᷊ine limembom mapia wọu watangeng. Kakěllako pandungangu taumata wal᷊ine; abe kětạeng pandungangu watangeng.’​—Flp. 2:1-4.

¹³ I kitẹ kěbị perlu mědeạ cara gunang mẹ̌tul᷊ung sěmbaụ su wal᷊inẹ. I kitẹ botonge měhiborẹ̌ dingangu měnodẹ kakěndagẹ̌ gunang měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ i kitẹ.

14. Apa sěmbaụ cara i kitẹ měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ?

¹⁴ I kitẹ mal᷊uasẹ̌ nakasingkạ taumata bọu nitul᷊ung i kitẹ kangerẹ, tatapẹ̌ masatia. Rasul Yohanes němohẹ, ”Tawẹ apa wal᷊ine makakoạ si siạ limembom mal᷊uasẹ̌ e, wọu makaringihẹ̌ u manga anạku e  reng měbẹ̌biahẹ̌ tutuhụ těntirom Mawu Ruata.” (3 Yoh. 4) Lawọ perintis sěbạe mal᷊uasẹ̌ su tempong nakasilo taumata nitul᷊ung i sire něngěndung Alkitapẹ̌ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa, kụ piạ lai nakoạ perintis. Hakị u ene, mạeng piạ perintis nakadodọ naunge, i kitẹ botonge mẹ̌tul᷊ung si sire mẹ̌tahěndung kěbị barang mapia seng nikoạ i sire.

15. Apa botonge koateng i kitẹ gunang měnoghasẹ̌ si sire apang masatia měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa?

¹⁵ Lawọ pengawas wilayah naul᷊ị i sire dingangu kawing i sire natoghasẹ̌ su tempong nakatarimạ kartu ucapan terima kasih, su apang i sire bọu nẹ̌tiwo sidang. Ene lai nikapěndangeng manga penatua, utusan injil, perintis, dingangu anggota Betel, apang masatia někoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. Mạeng i kitẹ makitarimakasẹ si sire, i kitẹ makatoghasẹ̌ si sire něngělembo wọu apa tẹ̌tiněnang i kitẹ.

16. Apa hal᷊ẹ̌ sederhana makatoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ?

¹⁶ Kerea mạeng i kau masigěsạ maul᷊ị pěndangu su taumata wal᷊inẹ? Sěběnarẹ̌e, měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ ene tawe tumanịu masigěsạ. Pẹ̌tawakal᷊ịe huměming su taumata. Mạeng i sie tawe huměming si kau, ene ěndịu ual᷊ingu i sie piạ masalah kụ mapulu mẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ. Mạeng i kau dumaringihẹ̌, i kau makahiborẹ̌ si sie.​—Yak. 1:19.

17. Apa nakatoghasẹ̌ sěngkatau anạ mangudạ?

¹⁷ Sěngkatau anạ mangudạ arenge Henri sěbạe pědu ual᷊ingu pirang katau keluargane něngědo něněmbah si Yehuwa. Sěngkatau bọu i sire ute kai i papạe, kụ kangerẹ i papạe penatua. Sěngkatau pengawas wilayah nakasilo i Henri nasusah naunge kụ i sie němaringang si  Henri něnginung kopi. I sie dimaringihẹ̌ su tempong Henri nẹ̌běke pěndange. Su apang bọu nẹ̌bawěke, i Henri nakasingkạ kětạeng sěmbaụ cara makatul᷊ung keluargane mẹ̌bal᷊ị si Yehuwa, ene kai mạeng i sie tatapẹ̌ masatia. Kụ i sie lai nahiborẹ̌ su tempong nẹ̌basa Mazmurẹ̌ 46, Zepanya 3:17, dingangu Markus 10:29, 30.

18. (a) Apa niwohẹ i Datu Salomo soal u měnoghasẹ̌? (b) Apa těgung i rasul Paulus?

¹⁸ Apa kaěndungang i kitẹ bọu pengalaman i Marta dingangi Henri? I kitẹ kěbị botonge měhiborẹ̌ dingangu měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ i kitẹ. Datu Salomo němohẹ, ”Bawera kụ i pẹ̌bẹ̌berawe su tempone, makạkaděntang dal᷊uasẹ̌. Gati matilang e makạl᷊uasẹ̌ naung, [habarẹ̌ mapia makaghělị katatoghasẹ̌, NW].” (Baw. 15:23, 30.) Apa i kau masingkạ i sai nasusah naunge su sidangu? I kau botonge měkoạ hal᷊ẹ̌ sederhana, kere mẹ̌basa Měhabarẹ̌ gunang i sie arau artikel su situs web i kitẹ. Bọu ene lai, i Paulus naul᷊ị mẹ̌kantarị kakantarị u Kararatuang sěngkasio, ene makahiborẹ̌ si kitẹ. I sie němohẹ, ”Kụ i kamene e pěmpẹ̌tatěntiro wue sěmbaụ dingangu wal᷊ine ringangu pěmpẹ̌tatẹ̌gu [arau, ”pěmpẹ̌tatoghasẹ̌” *] wue sěngapang kaudupe. Pěmpẹ̌kantarikon Mazmurẹ̌ dingangu raralo arau kakantarị mararohkẹ̌; pẹ̌kantarịko waugu Ruata, ringangu pěndangu tatarimakasẹ su naung i kamene.”​—Kol. 3:16; MMR. 16:25.

19. Kawe nụe mẹ̌tatoghasẹ̌ nakoạ limembong penting orasẹ̌ ini, kụ apa harusẹ̌ koateng i kitẹ?

¹⁹ Ual᷊ingu ěllong Yehuwa seng kakạranine, limembong penting si kitẹ mẹ̌tatoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ. (Ibr. 10:25) I kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng tumol᷊e sasasang i Paulus: ”Ual᷊ingu ene, pěmpẹ̌dal᷊ahiborẹ̌ dingangu pěmpẹ̌tatoghasẹ̌, mẹ̌sul᷊ungkewen i kamene seng měkẹ̌koạ ene orasẹ̌ ini.”​—1 Tes. 5:11.