1-3. (a) Apa makatul᷊ung si kitẹ tatapẹ̌ masatia su Mawu su ěllo pěngěnsuenge ini? (b) Apa ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

ORASẸ̌ ini i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ maraning ěllo pěngěnsuengu dunia ini. Taumata dal᷊akị kakạl᷊awọe. I sire ”tụtuwo maapisẹ̌ kere rěmpugẹ̌”. (Mzm. 92:8) Hakị u ene, i kitẹ tawe maherang makasilo lawọ taumata madiri tumol᷊e standar u Mawu soal u barang nihino. Paulus naul᷊ị su tau Sahani, ”Su hal᷊ẹ̌ u kararal᷊akisẹ̌ e ute i kamene kěngkakoạ’e mangarariọ,” katewe ”su hal᷊ẹ̌ u tiněna e, i kamene e kěngkakoạko kere taumata seng matěllang.” (1 Kor. 14:20) Kerea carane?

² Sasimbahe ene su ayat tema pěngangěndungang ini. Sene niul᷊ị, ”Taumata měnẹ̌němbawe MAWU e, mamben těngadẹ̌ makaěnna.” (Baw. 28:5) Ini mangal᷊ene i sire makaěna apa harusẹ̌ koateng tadeạu makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa. Baweran Salomo 2:6-9 lai něněntiro si kitẹ Yehuwa měgělị pelesa si sire apang měkẹ̌koạ barang nihino. Hasile, i sire ”masingkạ u kạadilẹ̌, katul᷊idẹ̌, dingangu mapia”.

 ³ Si Noakẹ̌, Daniel, dingangi Ayub piạ pelesa bọu Mawu. (Yeh. 14:14) Kerene lai su manga ělangu Mawu orasẹ̌ ini. Mạeng i kau kerea? Apa si kau piạ pelesa bọu Mawu? Tadeạu ”makaěnna” apa harusẹ̌ koateng gunang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa, i kau harusẹ̌ kahěngang-hěngang masingkạ si Sie. Hakị u ene su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung (1) kerea i Noakẹ̌, i Daniel, dingangi Ayub nakasingkạ Mawu, (2) kerea kasingkạ ene nakatul᷊ung si sire, dingangu (3) kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang kere i sire.

4. Kerea i Noakẹ̌ nakasingkạ si Yehuwa, kụ kerea kasingkạ ene nakatul᷊ung si sie?

⁴ Kerea i Noakẹ̌ nakasingkạ si Yehuwa? Dongkeng i Adam dingangi Hawa něnětạ piạ manga anạ i sire, taumata něngěndung soal i Yehuwa bọu tatělu cara: bọu diadikang, bọu ělangu Mawu masatia, dingangu nakapěndang al᷊amatẹ̌ ual᷊ingu seng timuhụ si Sie. (Yes. 48:18) Ual᷊ingu měmẹ̌manda diadikang, i Noakẹ̌ nakasilo bukti Mawu ene, kụ i sie lai něngěndung manga sipatu Mawu. Hasile i Noakẹ̌ nakaěna Yehuwa kai makawasa kụ kětạeng i Sie Mawu kahěngang. (Rm. 1:20) Hakị u ene, i Noakẹ̌ tawe kětạeng masingkạ Mawu ene, katewe lai sěbạe mangimang si Sie.

5. Bọu i sai i Noakẹ̌ něngěndung soal u kapulung Mawu gunang taumata?

⁵ Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Nakapangimang taumata ual᷊ingu i sire makạdingihẹ̌ habarẹ̌,” ini mangal᷊ene i kitẹ piạ pangangimang ual᷊ingu nakaringihẹ̌ apa niul᷊ị u taumata wal᷊inẹ. (Rm. 10:17) Aramanung i Noakẹ̌ nakaringihẹ̌ soal i Yehuwa bọu keluargane. I papạe, i Lamekh, mangimang su Mawu, i sie nalahirẹ̌ těntal᷊ang i Adam bědang tawe nate. (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) I opane kai i Metusalah. I papạ i upunge, i Yared, i sie nate hědo 366 su taunge bọu i Noakẹ̌ nalahirẹ̌. * (Pěmanda catatan kaki.) (Luk. 3:36, 37) Manga esẹ ini dingangu kawing i sire ěndịu něněntiro si Noakẹ̌ i Yehuwa něndiadi taumata kụ i Sie mapulu taumata piạ manga anạ i sire, měmenẹ dunia, kụ mẹ̌tahamawu si Sie. I Noakẹ̌ lai něngěndung i Adam dingangi Hawa tawe timuhụ si Yehuwa, kụ i sie nakasilo tětal᷊u putusang i rẹ̌dua. (Pěnd. 1:28; 3:16-19, 24) I Noakẹ̌ makěndagẹ̌ su apa seng niěndungange, kụ i sie mapulu mẹ̌tahamawu si Yehuwa.​—Pěnd. 6:9, Terjemahan Dunia Baru, NW.

6, 7. Kerea pělaharapẹ̌ nakatoghasẹ̌ pangangimang i Noakẹ̌?

⁶ Pělaharapẹ̌ makatoghasẹ̌ pangangimang. Pangangimang i Noakẹ̌ tantu sauneng kakạtoghase su tempong nakasingkạ arenge, mangal᷊ene ”Kal᷊ahaěng”, ene nělahẹ piạ pělaharapẹ̌. (Pěnd. 5:29, ctk.) Ual᷊ingu laahạ i Yehuwa, i Lamekh naul᷊ị soal u anạe, i Noakẹ̌, ”Dariọ ini sarung makahaěng su tempong i kitẹ  e mělẹ̌hal᷊ẹ̌ masěgadẹ̌ mẹ̌kẹ̌karadiahang ěntana wọu nianeng MAWU e.” Hakị u ene i Noakẹ̌ mangimang Mawu sarung měkoạ kěbị mapaelẹ̌. Bọu ene lai, kere i Habel dingangi Henokh, i Noakẹ̌ mangimang sarung piạ sěngkatau ’hite’ měminasa těmbọu těmpu.​—Pěnd. 3:15.

⁷ I Noakẹ̌ tawe kahěngang-hěngang nakaěna dianding Mawu kạbawohẹ su Pěndariadi 3:15. Katewe i sie nakaěna těbal᷊ẹ̌ ene něgělị pělaharapẹ̌ soal u tempo mahi. I Henokh lai bọu mělẹ̌habarẹ̌ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. I sie naul᷊ị Yehuwa sarung měminasa taumata dal᷊akị. (Yud. 14, 15) Habarẹ̌ bẹ̌bawang i Henokh, kụ sarung maghanapẹ̌ su Harmagedon, tantu nakatoghasẹ̌ pangangimang dingangu pělaharapi Noakẹ̌!

8. Kerea kasingkạ soal i Yehuwa nakatul᷊ung si Noakẹ̌?

⁸ Kerea kasingkạ soal u Mawu nakatul᷊ung si Noakẹ̌? Ual᷊ingu něngěndung soal i Yehuwa, si Noakẹ̌ piạ pangangimang dingangu pelesa bọu Mawu. Ini nakariagạ dingangu nakatul᷊ung si sie tawe někoạ barang makasusah naung i Yehuwa. Contone, ual᷊ingu mapulu makoạ hapị u Mawu, i sie tawe nědal᷊ahapị dingangu taumata tawe mangimang dingangu tawe tụtuhụ si Yehuwa. Taumata su tempo ene puluang měmanda manga malaekatẹ̌ dal᷊akị kụ seng nẹ̌bal᷊ui nakoạ taumata. Ěndịu i sire lai měnẹ̌němbah manga malaekatẹ̌ ene. Katewe, i Noakẹ̌ tawe natol᷊e si sire. (Pěnd. 6:1-4, 9-10) Bọu ene lai, i Noakẹ̌ masingkạ Yehuwa mapulu taumata piạ manga anạ i sire kụ měmenẹ dunia. (Pěnd. 1:27, 28) Hakị u ene, su tempong manga malaekatẹ̌ dal᷊akị nẹ̌kawing dingangu manga wawine kụ nakaěbạ anạ, Noakẹ̌ masingkạ ene nẹ̌sal᷊a. Ene nal᷊ahẹ su tempong manga anạ ene naguwạ kụ limembong matoghasẹ̌ bọu manga rariọ wal᷊inẹ. Samurine, Yehuwa naul᷊ị si Noakẹ̌, i Sie sarung mapakarěntang lěba gunang měminasa taumata ral᷊akị. Ual᷊ingu i Noakẹ̌ mangimang, i sie někoạ bahtera, kụ i sie dingangu keluargane nasal᷊amatẹ̌.​—Ibr. 11:7.

9, 10. Kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang kere si Noakẹ̌?

⁹ Kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang kere si Noakẹ̌? Penting měngěndung Hengetang u Mawu pakapia, kuměndagẹ̌ apa niěndungang, kụ měpakẹ ene gunang měmal᷊ui pěbawiahẹ̌ dingangu měkoạ putusang mapaelẹ̌. (1 Ptr. 1:13-15) Bọu ene, pangangimang dingangu pelesa bọu Mawu sarung makariagạ si kitẹ bọu akal᷊u Setang dingangu dunia dal᷊akị ini. (2 Kor. 2:11) Lawọ taumata su dunia ini puluang su hal᷊ẹ̌ mẹ̌kakokạ, měkoạ barang amoral, dingangu tụtol᷊e kapulu nẹ̌sal᷊a. (1 Yoh. 2:15, 16) I sire madiri mangimang i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ maraning pěngěnsuengu dunia dal᷊akị ini. Mạeng pangangimang i kitẹ lome, i kitẹ lai matol᷊e si sire. Pẹ̌tahěndung, su tempong Yesus naul᷊ị  tempong i kitẹ ini mẹ̌sul᷊ung dingangu tempong i Noakẹ̌, i sie tawe nẹ̌bisara soal u karal᷊akisẹ̌ arau barang amoral. Katewe, i sie něgělị laingatẹ̌ tadeạu i kitẹ tawe měngědo měkoạ kapulung Mawu.​—Basa Matius 24:36-39.

¹⁰ Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Apa pěbawiahẹ̌ku něnodẹ iạ kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa? Apa pangangimangku nakakoạ si siạ někoạ barang nihino su těngong Yehuwa dingangu něněntiro taumata wal᷊inẹ měkoạ kapulung Mawu?’ Sasimbahu makal᷊ahẹ apa i kau lai rụdal᷊eng dingangu Mawu kere i Noakẹ̌.

11. (a) Ual᷊ingu Daniel makěndagẹ̌ su Mawu, i kitẹ botonge makasingkạ apa soal u matimade? (b) Sipatẹ̌ sude bọu i Daniel mapulu těnoěngu?

¹¹ Kerea i Daniel nakasingkạ si Yehuwa? Tantu matimadi Daniel něněntiro si sie gunang kuměndagẹ̌ si Yehuwa dingangu Hengetang’E. Kụ ene nikoạ i Daniel su kanandụu wiahe. Maning seng maghurang, i sie turusẹ̌ měngẹ̌ngěndung Hengetangu Mawu. (Dan. 9:1-2) I Daniel kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa. I sie lai masingkạ kěbị apa nikoạ i Yehuwa gunang tau Israel. Ini nal᷊ahẹ su tempong i sie nẹ̌doa dingangu kaguwạu naung. Daroane niwohẹ su Daniel 9:3-19. Pẹ̌basạe daroane kụ pẹ̌tiněna pakapiạ soal u ene. Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Bọu daroa ini apa nikaěndunganku soal i Daniel?’

12-14. (a) Kerea i Daniel něnodẹ pelesa bọu Mawu? (b) Kerea Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ kawawahani dingangu kasasatiang i Daniel?

¹² Kerea kasingkạ soal u Mawu nakatul᷊ung si Daniel? Tau Babelẹ̌ měnẹ̌němbah patong, hakị u ene tawe gampang su tau Yahudi sene mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Contone, Yehuwa něngoro su tau Yahudi, ”Pěmunarako waugu kapiam manga soa tampạ pinamembangeng i kamene karạ-Ku.” (Yer. 29:7) Katewe, su tempo ene lai Yehuwa něngoro si sire kětạeng pěněmbah si Sie dingangu kaguwạu naung i sire. (Sas. 34:14) Kerea i Daniel botonge tumuhụ darua parenta ini? Pelesa bọu Mawu nakatul᷊ung si Daniel nakasingkạ i sie harusẹ̌ tumuhụ si Yehuwa kal᷊imona, buhudeng su pěměrenta. Hasụe su taunge bọu ene, Yesus něněntiro prinsip mẹ̌sul᷊ung.​—Luk. 20:25.

¹³ Su sěngkatempo, pěměrenta nẹ̌sěding mẹ̌doa su taumata arau mawu wal᷊inẹ karěngụe 30 su ěllone. I sire kětạeng botonge mẹ̌doa su datu. (Basa Daniel 6:7-10.) Aramanung i Daniel botonge mẹ̌tiněna, ’Tawẹ apa-apa, kětạeng tělum pul᷊o ěllo wue.’ Katewe i Daniel tawe němala hukungu taumata makoạ limembong penting sul᷊ungu měngibadah su Mawu. Sěběnarẹ̌e i Daniel botonge mẹ̌kěmbuni mẹ̌doa si Yehuwa. Katewe i sie masingkạ lawọ taumata ěllo-ěllo seng nakasilo si sie nẹ̌doa. Hakị u ene, maning makawahaya pěbawiahe, Daniel turusẹ̌ nẹ̌doa su tampạ kẹ̌kasilong taumata ual᷊ingu i sie madiri taumata mẹ̌pikirẹ̌ i sie seng něngědo měněmbah si Yehuwa.

¹⁴ Yehuwa něngal᷊amatẹ̌ kawawahani dingangu kasasatiang i Daniel. I Sie někoạ mukjizat kụ něnal᷊amatẹ̌ si Daniel bọu singa. Hasile, taumata su kaguwạu pěměrentang Media-Persia nakaringihẹ̌ soal i Yehuwa!​—Dan. 6:25-27.

15. Kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang kere si Daniel?

 ¹⁵ Kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang kere si Daniel? Tadeạu piạ pangangimang matoghasẹ̌, kětạeng mẹ̌basa Hengetang u Mawu ene bědang kurang. I kitẹ harusẹ̌ makaěna apa niwasang kitẹ. (Mat. 13:23) I kitẹ mapulu masingkạ kerea pěndang i Yehuwa soal u sěmbaụ hal᷊ẹ̌. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna pakapia apa niwasang kitẹ. Penting lai marading mẹ̌doa, něngělembo su tempong sigěsạ. I kitẹ botonge mangimang Yehuwa sarung měgělị pelesa dingangu katatoghasẹ̌ mạeng i kitẹ mẹ̌dorong si Sie.​—Yak. 1:5.

16, 17. Kerea i Ayub nakasingkạ si Yehuwa?

¹⁶ Kerea i Ayub nakasingkạ si Yehuwa? Ayub balinẹ tau Israel. Katewe, i Ayub bědang anạu sěngkataung i Abraham, Ishak, dingangi Yakub.  Yehuwa seng něněntiro si sire tělu soal u watangeng’E dingangu apa kapulu-Ne gunang taumata. Ayub lai nakaringihẹ̌ soal u hal᷊ẹ̌ ene, katewe i kitẹ běga kerea i sie nakaringihẹ̌ ene. (Ayb. 23:12) I sie naul᷊ị si Yehuwa, ”Kasingkạku mạanung Kau e kětạeng ikẹ̌karingihẹ̌ku wọu taumata samatang.” (Ayb. 42:5) Bọu ene lai, Yehuwa naul᷊ị i Ayub nẹ̌běke su taumata wal᷊inẹ soal i Sie.​—Ayb. 42:7, 8.

¹⁷ Ayub lai nakasingkạ manga sipati Yehuwa bọu diadikang. (Ayb. 12:7-9, 12-13) Elihu dingangi Yehuwa něpakẹ diadikang gunang měněntiro si Ayub taumata ene tawẹ arěgane mạeng isul᷊ung dingangu Mawu. (Ayb. 37:14; 38:1-4) Bawerang i Yehuwa nakakanoạ naung i Ayub hakị u i sie dingangu kasasanạu naung nẹ̌bera su Mawu, ”Iạ e masingkạ, o MAWU u i Kau e Limembong Kawasa; i Kau e makaumal᷊ẹ̌ walạewe měnsang mẹ̌koạ apa.” I Sie lai naul᷊ị, ”Ringangu piạ sěsilẹ̌ku iạ e naiang su ral᷊ungu awul᷊ẹ̌ dingangu awu.”​—Ayb. 42:1-2, 6.

18, 19. Kerea i Ayub něnodẹ i sie kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa?

¹⁸ Kerea kasingkạ soal u Mawu nakatul᷊ung si Ayub? Ayub nakaěna manga prinsip bọu Mawu. I sie kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa, hakị u ene i sie mapulu měkoạ barang nihino. Contone, Ayub masingkạ i sie tawe wotonge měngaku i sie makěndagẹ̌ su Mawu mạeng i sie dal᷊akị měkoạ taumata wal᷊ine. (Ayb. 6:14) I sie tawe nẹ̌tiněna i sie limembong mapaelẹ̌ bọu taumata wal᷊inẹ, katewe i sie měkoạ taumata wal᷊inẹ kere keluargane, tawẹ soale i sire kalạ arau masusah. Ayub nẹ̌bera, ”Kai wal᷊inẹwe Mawu tangu něndiadi si siạ, něndiadi lai [si sire] ene e tangu?” (Ayb. 31:13-22) Maning i Ayub piạ kedudukan dingangu makalạ, i sie tawe naobotẹ̌ dingangu tawe nẹ̌pěndang taumata wal᷊inẹ tawe penting. Ini sěbạe nẹ̌tatěntang dingangu taumata apang piạ kedudukan dingangu makalạ orasẹ̌ ini.

¹⁹ Ayub tawe němala arětạ arau barang bal᷊inẹ nakoạ limembong penting sul᷊ungu Yehuwa. I sie masingkạ mạeng ene nariadi, i sie nẹ̌sunial᷊ẹ̌ Mawu. (Basa Ayub 31:24-28.) Bọu ene lai, i Ayub měmanda pẹ̌kakawing kai sěmbaụ diandi masusi su kawing esẹ dingangu kawing wawine. I sie nẹ̌diandi su watangenge tawe měmanda wawine kụ apidu piạ kapulu ral᷊akị. (Ayb. 31:1) Ini sěbạe makaherang, ual᷊ingu i Ayub měbẹ̌biahẹ̌ su tempong Mawu bědang němala esẹ piạ kawinge nal᷊iu bọu sěngkatau. Hakị u ene, sěběnarẹ̌e i Ayub botonge piạ kawinge karuane mạeng i sie mapulu. Katewe, ěndịu i sie masingkạ pẹ̌kakawing humotong nikoạ u Mawu kai sěngkatau esẹ dingangu sěngkatau wawine, kụ i Ayub němile tumol᷊e atorang ene. * (Pěmanda catatan kaki.) (Pěnd. 2:18, 24) Ěndịu 1.600 su taunge bọu ene, Yesus něněntiro prinsip mẹ̌sul᷊ung: Hubungan seks dingangu pẹ̌kakawing kětạeng botonge koatengu sěngkatau esẹ dingangu sěngkatau wawine apang bọu nẹ̌kawing.​—Mat. 5:28; 19:4, 5.

20. Kerea makasingkạ si Yehuwa dingangu standar’E makatul᷊ung si kitẹ měmile hapị dingangu hiburan?

²⁰ Kerea tadeạu i kitẹ piạ pangangimang  kere si Ayub? I kitẹ harusẹ̌ kahěngang-hěngang makasingkạ si Yehuwa dingangu měmala kasingkạ ene měngahạ kakanoạ i kitẹ. Contone, Alkitapẹ̌ naul᷊ị Yehuwa ”mẹ̌bẹ̌binsịu taumata kụ puluang su kal᷊ahěngị” kụ i kitẹ lai tawe wotonge mědal᷊ahapị dingangu taumata apang měkẹ̌konti arau měngẹ̌ngakal᷊ẹ̌. (Basa Mazmurẹ̌ 11:5; 26:4.) Pẹ̌kiwal᷊o su watangengu, ’Bọu darua ayatẹ̌ ini, iạ nakaěndung apa soal u cara Yehuwa mẹ̌tiněna? Apa hal᷊ẹ̌ kahumotongange su pěbawiahẹ̌ku seng nẹ̌tatahino dingangu pěndang i Yehuwa? Kerea iạ měpakẹ Internet, měmile hapị, dingangu měmile hiburan?’ Sasimbahu makal᷊ahẹ apa i kau kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa. I kitẹ madiri matol᷊e kakanoạu dunia ini. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ melatih tiněnang i kitẹ tadeạu makakoạ měmanda pẹ̌tatěntange sude nihino dingangu nẹ̌sal᷊a, dingangu sude matahuěna dingangu tawe matahuěna.​—Ibr 5:14; Ef. 5:15.

21. Kerea tadeạu ”makaěnna” apa harusẹ̌ koateng gunang makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa?

²¹ I Noakẹ̌, i Daniel, dingangi Ayub nẹ̌tawakal᷊i tadeạu kahěngang-hěngang makasingkạ si Yehuwa. Hakị u ene Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sire ’nakaěna’ apa harusẹ̌ koateng tadeạu makal᷊uasẹ̌ naung’E. Apa nariadi si sire něnodẹ taumata apang tụtol᷊e standar u Mawu sarung mal᷊uasẹ̌. (Mzm. 1:1-3) Hakị u ene kěnang pẹ̌tiněna: ’Apa iạ kahěngang-hěngang masingkạ si Yehuwa kere i Noakẹ̌, i Daniel, dingangi Ayub?’ Orasẹ̌ ini, i kite botonge makasingkạ si Yehuwa limembong mal᷊ahẹ, ual᷊ingu Yehuwa seng něněntiro lawọ soal u watangeng’E. (Baw. 4:18-19) Hakị u ene, pěngěndungke Alkitapẹ̌ pakapia. Pẹ̌tiněna maral᷊ung soal u ene. Pẹ̌doạe mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi. Mạeng měkoạ ene, i kau tawe matol᷊e dunia dal᷊akị ini. Si kau lai sarung piạ pelesa bọu Mawu kụ i kau sarung mědal᷊ahapị mapia dingangi Amang i kitẹ su sorga.​—Baw. 2:4-7.