1, 2. Apa mangal᷊ene turusẹ̌ měmẹ̌manda si Yehuwa?

I KITẸ měbẹ̌biahẹ̌ su ”ěllo pangěnsueěnge” kụ masigěsạ tatěngoěng. (2 Tim. 3:1) Kụ pěbawiahẹ̌ sauneng kakạsigěsạe maraning tempone Yehuwa měminasa dunia dal᷊akị ini dingangu měkoạ dunia ini napenẹu pẹ̌darame. Ual᷊ingu ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌kiwal᷊o su watangeng, ’Si sai iạ makitul᷊ung dingangu mẹ̌dorong těgu?’ Aramanung i kitẹ apidu sumimbahẹ̌, ”Si Yehuwa”. Ene sasimbahẹ̌ sěbạe mapaelẹ̌.

² Apa mangal᷊ene turusẹ̌ měmanda si Yehuwa? Kụ kerea i kitẹ tatapẹ̌ měmanda si Sie su tempong piạ masalah? Kangerẹ, sěngkatau měmamohẹ Alkitapẹ̌ nělahẹ i kitẹ harusẹ̌ měmanda si Yehuwa gunang makitul᷊ung. (Basa Mazmurẹ̌ 123:1-4.) Měmamohẹ ene naul᷊ị, mạeng i kitẹ měmanda si Yehuwa, ene mẹ̌sul᷊ungu ělang kụ měmẹ̌manda su tuange. Ene mangal᷊ene, ělang ene harusẹ̌ mangumbala su tuange měgělị kaěng dingangu měndiagạ si sie. Bọu ene lai, i sie  harusẹ̌ turusẹ̌ měmanda su tuange tadeạu makasingkạ apa harusẹ̌ koatenge gunang tuange. Kerene lai, i kitẹ harusẹ̌ měngěndung Hengetang u Mawu ěllo-ěllo tadeạu makasingkạ apa ikẹ̌kapulung i Yehuwa, kụ i kitẹ harusẹ̌ měkoạ ene. Bọu ene, i kitẹ mangimang Yehuwa mang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong i kitẹ makitul᷊ung.​—Ef. 5:17.

3. Apa makakoạ si kitẹ tawe turusẹ̌ měmanda si Yehuwa?

³ Maning masingkạ i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měmanda si Yehuwa, pẹ̌sěnsul᷊ẹ tiněnang i kitẹ mạpahiạ. Ene nariadi si Marta, hapị i Yesus. Tiněnang i Marta napahiạ ual᷊ingu ”měngkatewe matasibung hal᷊ẹ̌ u wal᷊e”, sěmbal᷊ia i Yesus ene sene. (Luk. 10:40-42) Mạeng taumata masatia kere i Marta botonge mạpahiạ tiněnane, i kitẹ lai botonge makoạ kerene. Mạeng kerene, apa makakoạ si kitẹ tawe turusẹ̌ měmanda si Yehuwa? Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung kerea tiněnang i kitẹ mạpahiạ ual᷊ingu kakanoạu taumata wal᷊inẹ. Kụ i kitẹ sarung měngěndung kerea tadeạu turusẹ̌ měmanda si Yehuwa.

4. Aramanung kawe nụe i kitẹ naherang i Musa tawe nakasuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi?

⁴ I Musa tantu sěntiniạ mědẹ̌dorong laahạ bọu Yehuwa. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Musa e měngkai [matatapẹ̌, NW], mẹ̌sul᷊ung i sie seng nakasilo Mawu Ruata kụ ta ikasasilo.” (Basa Ibrani 11:24-27.) Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị, ”Su Israel e selain tawẹ apa nabi kere i Musa kụ mẹ̌bẹ̌bisara mẹ̌tẹ̌těngong gati ringangu MAWU.” (Pang. 34:10) Katewe, maning i Musa mědẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa, i sie tawe nakasuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi. (Pẹ̌t. 20:12) Kawe nụe kerene?

5-7. Apa nariadi tawe nararěna bọu tau Israel něněntangu Misirẹ̌, kụ apa nikoạ i Musa?

⁵ Tawe nakarating dua wul᷊ang bọu tau Israel něněntangu Misirẹ̌, kụ těntal᷊ang i sire bědang tawe nahumpạu Wul᷊udu Sinai, piạ masalah serius nariadi. Taumata něnětạ němpẹ̌simbulung ual᷊ingu tawẹ apa akẹ. I sire sěbạe pědu kụ němorotesẹ̌ si Musa, hakị u ”kimahiorọ e i Musa su MAWU, angkuěnge, ’Apa e hinon takụ koateng baugu taumata tamai ini tangu? Kakěllạ e, i sire mapulu měmereng si sia dingangu watu’”. (Sas. 17:4) Yehuwa něgělị parenta mal᷊ahẹ si Musa. Yehuwa něngoro si sie pěngal᷊ạ těking kụ pěměbahẹ̌ batu su Horeb. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I Musa nẹ̌koạ kerene nisahidiangu manga pangahạ u Israel.” Bọu ene, akẹ siměpụ kụ tau Israel nakapěnginung. Masalah ene nasue.​—Sas. 17:5, 6.

⁶ Alkitapẹ̌ naul᷊ị i Musa nẹ̌sěbạu tampạ ene Masa, mangal᷊ene ”něnal᷊ukạ”, dingangu Meriba, mangal᷊ene ”němpẹ̌simbulung”. Kawe nụe? ”Batụu su tampạ ene tau Israel něnal᷊ukạ MAWU piạ i sire nakiwal᷊o, ’Měnsang MAWU e mạněntanudẹ̌be si kitẹ arau tala?’”—Sas. 17:7.

⁷ Kerea pěndang i Yehuwa su tempo ene? I Sie nẹ̌pěndang tau Israel bal᷊inẹbe limawang si Musa, katewe, limawang si Sie dingangu kawasa-Ne. (Basa Mazmurẹ̌ 95:8, 9.) Tau Israel někoạ pẹ̌sasal᷊a. Katewe i Musa někoạ barang nihino. I sie nẹ̌dorong laahạ bọu i Yehuwa dingangu kahěngang-hěngang timol᷊e laahạ ene.

8. Apa nariadi su tempong tau Israel seng maraning mahumpạ su Ěntanang Pẹ̌dariandi?

 ⁸ Situasi mẹ̌sul᷊ung saụ nariadi ěndịu 40 su taunge bọu ene. Tau Israel bědang su kěhu l᷊inggi kụ seng maraning Ěntanang Pẹ̌dariandi. I sire nahumpạ su Kades, maraning kakětạkengu Ěntanang Pẹ̌dariandi. Samurine, tampạ ene lai nisěbạ Meriba. * (Pěmanda catatan kaki.) Kawe nụe? Ual᷊ingu tau Israel saụ němpẹ̌simbulung su tempong tawẹ apa ake. (Pẹ̌t. 20:1-5) Katewe su tempo ene, i Musa někoạ pẹ̌sasal᷊a gěguwạ.

9. Apa laahạ nighělị i Yehuwa si Musa, katewe apa nikoạ i Musa? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)

⁹ Apa nikoạ i Musa su tempo ene? I sie saụ nẹ̌dorong laahạ bọu i Yehuwa. Katewe, su tempo ene Yehuwa tawe něngoro si Musa gunang pěměbahẹ̌ bukidu watu. I Sie něngoro si Musa pěngal᷊ạ těking, pẹ̌bawa si sire sarang batu, kụ pẹ̌bisara su watu ene. (Pẹ̌t. 20:6-8) Apa i Musa timol᷊e laahạ ene? Tala. Ual᷊ingu sěbạe pědu, i sie naul᷊ị si sire, ”Daringihẹ̌ko, ei tahapěndongka! Unụe i kami kai harusẹ̌ pěněbangu akẹ bọu wukidu watu ini e waugi kamene?” Bọu ene, i sie něměbahẹ̌ batu ene, bal᷊inẹ kětạeng sěnsul᷊ẹ, katewe duang sul᷊ẹ.​—Pẹ̌t. 20:10, 11.

10. Ual᷊ingu apa nikoạ i Musa, kerea reaksing i Yehuwa?

¹⁰ Yehuwa sěbạe nẹ̌pědu si Musa. (Pang. 1:37; 3:26) Kawe nụe i Yehuwa nẹ̌pědu? Aramanung, sěmbaụ alasange ute ual᷊ingu i Musa tawe timuhụ laahạ buhu bọu i Yehuwa.

11. Aramanung kawe nụe tau Israel nẹ̌tiněna i Yehuwa tawe někoạ mukjizat?

¹¹ Aramanung piạ alasang bal᷊inẹ lai kawe nụe i Yehuwa sěbạe nẹ̌pědu. Batu su Meriba humotong ene kai batu hanibẹ̌ kụ sěbạe makětị. Maning tětụkang pakaihạ, akẹ tawe suměbang bọu watu ene. Katewe, batu su Meriba karuane sěbạe nẹ̌tatěntang. Kal᷊awokange batu sene kai batu dapěla. Ual᷊ingu batu ene sahene mal᷊owọ, akẹ botonge masuẹ̌ dingangu maresọ su ral᷊unge. Taumata botonge makaěbạ akẹ mạeng i sire mělohang batu ene. Hakị u ene, ual᷊ingu i Musa něnětụ batu ene, bal᷊inẹbe něngoro batu ene pěněbangu akẹ, tau Israel aramanung nẹ̌tiněna akẹ ene nasěbang kere wiasane, bal᷊inẹ ual᷊ingu mukjizat nikoạ i Yehuwa. * (Pěmanda catatan kaki.) Katewe i kitẹ tawe kahěngang-hěngang masingkạ.

12. Aramanung apa alasang bal᷊inẹ i Yehuwa nẹ̌pědu si Musa dingangi Harun?

¹² Aramanung piạ alasang bal᷊inẹ lai kawe nụe i Yehuwa nẹ̌pědu si Musa dingangi Harun. I Musa naul᷊ị su tau Israel,  ”Unụe i kami kai harusẹ̌ pěněbangu akẹ bọu wukidu watu ini e waugi kamene?” Su tempong i Musa naul᷊ị ”i kami”, aramanung ene mangal᷊ene i sie dingangi Harun. Apa niul᷊ị i Musa ene tawẹ adate ual᷊ingu i sie tawe něgělị kěbị kawawantugẹ̌ ual᷊ingu mukjizat ene si Yehuwa. Mazmurẹ̌ 106:32, 33 naul᷊ị, ”Su manga sumu su Meriba e i sire nakal᷊angehẹ̌ MAWU, ringangu nakasigěsạ si Musa ringangu kakanoạ i sire. I sire seng nakakariadi naunge nakedọ, hakị u i sie mẹ̌bisara e sen tawe mẹ̌tatiněnna.” * (Pěmanda catatan kaki.) (Pẹ̌t. 27:14) I Musa tawe něgělị kawawantugẹ̌ harusẹ̌ tarimakeng i Yehuwa. Yehuwa naul᷊ị si Musa dingangi Harun, ’I rua kawe seng dimokạ tita-Ku.’ (Pẹ̌t. 20:24) Ene kai pẹ̌sasal᷊a sěbạe gěguwạ!

13. Kawe nụe hukumang nighělị i Yehuwa si Musa ene nihino dingangu adilẹ̌?

¹³ Yehuwa mělẹ̌harapẹ̌ mal᷊awọ bọu i Musa dingangi Harun, ual᷊ingu i rẹ̌dua kai těmbonangu umati Yehuwa. (Luk. 12:48) Kangerẹ, Yehuwa tawe němala kěbị generasi tau Israel sumuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi ual᷊ingu i sire limawang si Sie. (Pẹ̌t. 14:26-30, 34) Hakị u ene, Yehuwa nihino dingangu adilẹ̌ su tempong něhukung si Musa dingangu hukumang mẹ̌sul᷊ung. Kere i sire apang limawang, i Musa lai tawe wotonge sumuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi.

14, 15. Apa nakakoạ si Musa limawang si Yehuwa?

¹⁴ Apa nakakoạ si Musa limawang si Yehuwa? Kěnang saụ pěmanda apa niul᷊ị su Mazmurẹ̌ 106:32, 33. Sene niul᷊ị, ”Su manga sumu su Meriba e i sire nakal᷊angehẹ̌ MAWU, ringangu nakasigěsạ si Musa ringangu kakanoạ i sire. I sire seng nakakariadi naunge nakedọ, hakị u i sie mẹ̌bisara e sen tawe mẹ̌tatiněnna.” Maning sěběnarẹ̌e tau Israel limawang si Yehuwa, ene nakakoạ si Musa nẹ̌pědu. I sie tawe nẹ̌kakědangu watangenge, katewe i sie kai nẹ̌bisara tawe nipikirẹ̌ kal᷊imona.

¹⁵ I Musa něngědo němanda si Yehuwa ual᷊ingu i sie němala taumata wal᷊inẹ nakapahiạ tiněnane. Su tempo humotong taumata sụsimbulungu ake, i Musa někoạ barang nihino. (Sas. 7:6) Katewe, aramanung i sie nal᷊owe dingangu lusiang ual᷊ingu seng taunge tau Israel lụlawang. Ěndịu i Musa kětaeng nẹ̌tiněna soal u pěndange, bal᷊inẹbe nẹ̌tiněna carane měmantugẹ̌ si Yehuwa.

16. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna soal u apa nikoạ i Musa?

¹⁶ Mạeng taumata masatia kere i Musa botonge napahiạ tiněnane kụ někoạ dosa, ene lai botonge mariadi si kitẹ. I Musa maraning masuẹ̌ su Ěntanang Pẹ̌dariandi, kụ i kitẹ lai seng maraning masuẹ̌ su dunia wuhu. (2 Ptr. 3:13) I kitẹ tantu madiri kailangengu kesempatan  sěbạe mapaelẹ̌ ini. Katewe tadeạu masuẹ̌ su dunia wuhu, i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ měmanda si Yehuwa dingangu sěntiniạ tumuhụ si Sie. (1 Yoh. 2:17) Apa kaěndungang i kitẹ bọu pẹ̌sasal᷊ang i Musa?

17. Kerea tadeạu tatapẹ̌ mẹ̌kakědangu watangeng su tempong lusiang?

¹⁷ Tatapẹ̌ pakakědang watangengu su tempong lusiang. Pẹ̌sěnsul᷊ẹ, i kitẹ hanesẹ̌ makahombang masalah mẹ̌sul᷊ung. Katewe, Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Kumbahang i kitẹ masahe mẹ̌koạ manga hal᷊ẹ̌ mapia; u kamagengu i kitẹ tawe měngẹ̌do mẹ̌koạ manga hal᷊ẹ̌ ene, sěnsul᷊e tempo i kitẹ sarung maměnsạ buane.” (Gal. 6:9; 2 Tes. 3:13) Mạeng piạ taumata arau piạ barang nakal᷊usiang si kitẹ, apa i kitẹ mẹ̌tiněna kal᷊imona těntal᷊ang tawe nẹ̌bisara? Apa i kitẹ mẹ̌kakědangu pědung i kitẹ? (Baw. 10:19; 17:27; Mat. 5:22) Mạeng piạ u nakakoạ si kitẹ nẹ̌pědu, i kitẹ harusẹ̌ měgělị tampạ si Yehuwa gunang měnodẹ pědu-Ne. (Basa Roma 12:17-21.) Apa mangal᷊ene hal᷊ẹ̌ ene? Sul᷊ungu mẹ̌pědu, kapaelange i kitẹ mẹ̌sasabarẹ̌ měngampal᷊ẹ̌ Yehuwa mẹ̌karadiahang mạeng su pěndang’E ene perlu. Mạeng i kitẹ tawe  měmanda si Yehuwa kụ měmal᷊isẹ̌, ene něnodẹ i kitẹ tawe měngẹ̌ngadatẹ̌ si Sie.

18. Apa harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ soal u tumol᷊e laahạ?

¹⁸ Tol᷊ei pakapia laahạ kawuhuange. Apa i kitẹ satia tụtol᷊e laahạ kawuhuange bọu i Yehuwa? I kitẹ tawe wotonge turusẹ̌ měkoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ kere cara těbe, kụ mẹ̌pěndang ene seng biasa kẹ̌koateng i kitẹ. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ masahawụ tumol᷊e haghing laahạ kawuhuange seng nighělị i Yehuwa bọu organisasi-Ne. (Ibr. 13:17) Bọu ene lai, i kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌ tadeạu tawe ”lumampa apang mạbawohẹ”. (1 Kor. 4:6, Terjemahan Dunia Baru) Mạeng i kitẹ tumol᷊e pakapia laahạ i Yehuwa, i kitẹ tatapẹ̌ měmẹ̌manda si Sie.

19. Kerea tadeạu pẹ̌sasal᷊ang taumata wal᷊inẹ tawe makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa?

¹⁹ Abe wala pẹ̌sasal᷊ang taumata wal᷊inẹ makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa. Mạeng i kitẹ turusẹ̌ měmanda si Yehuwa, i kitẹ tawe makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingang’E arau mẹ̌pědu ual᷊ingu kakanoạu taumata wal᷊inẹ. Ini sěbạe penting mạeng, kere i Musa, si kitẹ piạ piram baụ tanggung jawab su organisasing Mawu. Tantu, i kitẹ kěbị harusẹ̌ měhal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ dingangu tumuhụ si Yehuwa tadeạu masal᷊amatẹ̌. (Flp. 2:12) Katewe, kakạl᷊awọe tanggung jawab i kitẹ, limembong mal᷊awọ dorongang i Yehuwa bọu i kitẹ. (Luk. 12:48) Katewe mạeng i kitẹ kahěngang-hěngang makěndagẹ̌ si Yehuwa, tawẹ apa makasangkong arau makaraung i kitẹ bọu kakěndag’E.​—Mzm. 119:165; Rm. 8:37-39.

20. Apa harusẹ̌ turusẹ̌ koateng i kitẹ?

²⁰ I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su tempo masigěsạ. Hakị u ene penting turusẹ̌ měmanda si Yehuwa, Mawu kụ ”mạintol᷊ang su sorga”, tadeạu i kitẹ makaěna apa ikẹ̌kapulu-Ne bọu i kitẹ. I kitẹ tawe wotonge měmala kakanoạu taumata wal᷊inẹ makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa. Apa nariadi si Musa nakoạ tatěntiro penting si kitẹ. Sul᷊ungu mẹ̌pědu su tempong taumata někoạ pẹ̌sasal᷊a, mahịe i kitẹ turusẹ̌ měmanda arau ’měngampal᷊ẹ̌ su MAWU, Ruatang i kitẹ, sarang i Sie kuměndagẹ̌ si kitẹ’.​—Mzm. 123:1, 2.