1, 2. Kerea situasing tau Yahudi su Yerusalem su pěngěnsuengu penglihatan Zakharia kapitune?

ZAKHARIA tantu měpẹ̌pikirẹ̌ lawọ hal᷊ẹ̌ su tempong nakaěbạ penglihatan kapitune. I sie tantu masěmangatẹ̌ ual᷊ingu Yehuwa nẹ̌diandi sarung měhukung taumata tawẹ jujure. Katewe situasi tempo ene bědang tawe nẹ̌bal᷊ui. Lawọ bědang měkẹ̌koạ barang dal᷊akị dingangu tawẹ jujure kụ bait Yehuwa su Yerusalem bědang tawe nasueng koạe. Kawe nụe tau Yahudi masahawụ němala hal᷊ẹ̌ nighělị i Yehuwa si sire? Apa i sire nẹ̌bal᷊ị sarang Yerusalem kětạeng tadeạu biahi sire limembong mapaelẹ̌?

² Zakharia masingkạ tau Yahudi apang nẹ̌bal᷊ị sarang Yerusalem měnẹ̌němbah si Yehuwa. I sire kai ”apan taumata kụ naunge kẹ̌kanoakeng u Mawu Ruata” gunang měněntang bal᷊e dingangu bisnis i sire su Babelẹ̌. (Esr. 1:2, 3, 5) I sire něněntang bal᷊eng i sire gunang makoạ sarang banua tawe nitẹ̌tamaiang i sire. Saụ měmětị bal᷊eng  i Yehuwa kai hal᷊ẹ̌ penting su tau Yahudi, hakị u ene i sire mapulu makoạ sarang Yerusalem maning dumal᷊eng karaune 1.600 kilometer lumiu manga wukidẹ̌ dingangu ral᷊eng mawatu.

3, 4. Apa sungkal᷊e nikahombangengu tau Yahudi apang nẹ̌bal᷊ị sarang Yerusalem?

³ Kěnang pẹ̌tiněna apa nikoạ i sire su ral᷊eng bọu Babelẹ̌ sarang Yerusalem. I sire tantu seng nẹ̌tiněna dingangu nẹ̌bawěke soal u soa kahumpạkeng i sire. Apang maghurang seng nẹ̌běke kerea kal᷊ěnggihe Yerusalem dingangu bait. (Esr. 3:12) Mạeng i kau ene su tempo ene, kerea pěndangu su tempong buhudeng nakasilo Yerusalem? Apa naungu nasusah nakasilo lěmbeng soa ene seng nituwongu onasẹ̌, dingangu těndạu soa seng nal᷊al᷊ohang? Aramanung i kau napẹ̌sul᷊ung těndạ u soa ene dingangu těndạ u soang Babelẹ̌. Katewe tau Yahudi tatapẹ̌ masěmangatẹ̌. Kawe nụe? Ual᷊ingu su kanandụu ral᷊eng, Yehuwa nẹ̌tul᷊ung dingangu něndiagạ si sire. Su apang nahumpạ su Yerusalem, i sire někoạ pěnaněmbang su ěnạ u bait kụ něnětạ něnutung sasěmbah si Yehuwa ěllo-ěllo. (Esr. 3:1, 2) I sire sěbạe masěmangatẹ̌ kụ sadia měhal᷊ẹ̌. Kakělaěng tawẹ u makasahaghe hal᷊ẹ̌ i sire.

⁴ Kạpěmangunge bait, tau Yahudi lai harusẹ̌ měmangung soa dingangu wal᷊eng i sire. I sire harusẹ̌ mẹ̌sinuang tadeạu piạ kaěng gunang keluarga. (Esr. 2:70) Piạ lawọ hal᷊ẹ̌ harusẹ̌ koateng. Tawe nararěna, sědụ i sire diměnta kụ něnahaghe tadeạu i sire měngědo měhal᷊ẹ̌. Ene nariadi karěngụe 15 su taunge, kụ tau Yahudi kakạrěngụe seng tawe masěmangatẹ̌. (Esr. 4:1-4) Sungkal᷊e wal᷊inẹ lai nariadi su taung 522, su tempong datu Persia nẹ̌sěding kěbị hal᷊ẹ̌ měmangung su Yerusalem. Kakělaěng soa ene tawe masueng koạe.—Esr. 4:21-24.

5. Kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung manga ělang’E?

⁵ Yehuwa masingkạ manga ělang’E harusẹ̌ toghaseng dingangu gělịkang sěmangatẹ̌. I Sie něgělị penglihatan kasamuriange si Zakharia tadeạu tau Israel mangimang Yehuwa makěndagẹ̌ si sire kụ měngarěga apa nikoạ i sire gunang i Sie. I Sie nẹ̌diandi měndiagạ si sire mạeng i sire saụ měkoạ halẹ̌ seng nighělị’E. Soal u měmangung bait, Yehuwa naul᷊ị, ”Kěbị ene e sarung mariadi kereu i sire e kahěnga-hěngang tụtuhụ manga tita-Ku e, MAWU Ruatan sire.”—Za. 6:15.

6. (a) Humotong i Zakharia nakasilo apa su penglihatan kaual᷊une? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.) (b) Kawe nụe awạu manga kawal᷊o ene nẹ̌tatěntang?

⁶ Penglihatan Zakharia kaual᷊une arau kasamuriange ěndịu limembong nakatoghasẹ̌ pangangimang. (Basa Zakharia 6:1-3.) Kěnang pẹ̌tiněna apa nikasilong i Zakharia. Su ’wěllạu wul᷊udẹ̌ darua’ bọu tambaga siměpụ ěpạ karetang sekẹ. * (Pěmanda catatan kaki.) Awạu manga kawal᷊one nẹ̌tatěntang, hakị u ene sumasakene gampang kakiral᷊aěng. Zakharia nẹ̌kiwal᷊o, ”Apa mangal᷊ene manga karetan sekẹ ini?” (Za. 6:4) I kitẹ lai mapulu masingkạ  mangal᷊ene penglihatan ene ual᷊ingu piạ sěmpụe dingangi kitẹ.

7, 8. (a) Darua wul᷊udẹ̌ su penglihatan i Zakharia nělahẹ apa? (b) Kawe nụe wul᷊udẹ̌ ene bọu tambaga?

⁷ Su Alkitapẹ̌, wul᷊udẹ̌ mělẹ̌lahẹ kararatuang arau pěmamarentang. Wul᷊udẹ̌ nikasilong i Zakharia mẹ̌sul᷊ung dingangu darua wul᷊udẹ̌ su těbal᷊i Daniel. Wul᷊udẹ̌ humotong nělahẹ pěmamarentang kěkalẹ̌ bọu Yehuwa su patikụ alam semesta, mạeng wul᷊udẹ̌ karuane nělahẹ Kararatuang i Mesias kụ i Yesus Datune. (Dan. 2:35, 45) Su Oktober 1914, Yesus nakoạ Datu, kụ něnětạ bọu ene darua wul᷊udẹ̌ seng dụdarisị dingangu měkẹ̌koạ tugas khusus mapakasěhụ kapulung Mawu su dunia.

⁸ Kawe nụe wul᷊udẹ̌ ene bọu tambaga? Tambaga kai logam sěbạe maarěga dingangu mal᷊ehong. Yehuwa něngoro tau Israel pẹ̌pakẹ tambaga gunang měkoạ tabernakel dingangu bait su Yerusalem. (Sas. 27:1-3; 1 Rat. 7:13-16) * (Pěmanda catatan kaki.) Darua wul᷊udẹ̌ bọu tambaga ini něnodẹ pěmamarentang i Yehuwa dingangu Kararatuang i Mesias sěbạe kapaelange, kụ sarung makakoạ taumata makapěndang aman dingangu makatarimạ lawọ al᷊amatẹ̌.

9. I sai sumasake karetang sekẹ, kụ i sire nakaěbạ tugasẹ̌ apa?

⁹ Apa mangal᷊ene karetang sekẹ dingangu manga sumasakene? Sumasakene kai manga malaekatẹ̌, ěndịu i sire kai haghing kelompok malaekatẹ̌. (Basa Zakharia 6:5-8.) I sire bọu ”nẹ̌těngong MAWU kasěllahu sarul᷊uang” kụ nakaěbạ tugas khusus. Manga malaekatẹ̌ ini nirol᷊ohẹ̌ sarang tampạ khusus gunang měndiagạ manga ělangu Mawu bọu kawasang banua su ”sěmbekan sawěnahẹ̌” arau Babelẹ̌. Bọu penglihatan ene Yehuwa naul᷊ị su manga ělang’E i sire seng tawe makoạ ělang su Babelẹ̌. Ini sěbạe nakahiborẹ̌ tau Yahudi měmẹ̌mangung bait! I sire masingkạ manga sědụ i sire tawe makasahaghe si sire.

10. Kerea těbal᷊i i Zakharia soal u karetang sekẹ dingangu sumasakene makatul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini?

¹⁰ Orasẹ̌ ini Yehuwa bědang měpẹ̌pakẹ malaekatẹ̌ gunang měndiagạ dingangu měnoghasẹ̌ manga ělang’E. (Mal. 3:6; Ibr. 1:7, 14) Něnětạ taung 1919, su tempong ělangi Yehuwa nawěbasẹ̌ bọu Babelẹ̌ Gẹ̌guwạ, manga sědụ i sire mětẹ̌tawakal᷊i měnahaghe tatuwong ibadah tutune. (Pěl. 18:4) Katewe, kapulung i sire tawe nariadi. Ual᷊ingu malaekatẹ̌ měnděndiagạ organisasing Yehuwa, i kitẹ tawahal᷊uasu matakụ ělangu Mawu sarung saụ tawengangu agama palsu. (Mzm. 34:8) I kitẹ mang turusẹ̌ mal᷊uasẹ̌ dingangu masibukẹ̌ měngibadah si Yehuwa. Těbal᷊i Zakharia nakakoạ si kitẹ mangimang i kitẹ dẹ̌diagatengu darua wul᷊udẹ̌ ene.

11. Kawe nụe i kitẹ tawahal᷊uasu matakụ su tempong piạ u měminasa ělangu Mawu?

¹¹ Seng mal᷊ighạ kawasang politikẹ̌ u duniang Setang sarung masěmbaụ  gunang měminasa ělangu Mawu. (Yeh. 38:2, 10-12; Dan. 11:40, 44, 45; Pěl. 19:19) Su těbal᷊i Yehezkiel, kawasang politikẹ̌ mẹ̌sul᷊ungu winawa něnakạ banua. I sire simake kawal᷊o kụ pědu marasai mapulu měminasa ělangu Mawu. (Yeh. 38:15, 16) * (Pěmanda catatan kaki.) Apa i kitẹ harusẹ̌ matakụ si sire? Tala! Těntarang Yehuwa sadia mẹ̌tul᷊ung si kitẹ. Su kanandụu kasasusah masaria, malaekati Yehuwa sarung měndiagạ manga ělang’E dingangu měminasa kěbị apang lụlawang pěmamarentang Yehuwa. (2 Tes. 1:7, 8) Ene kai ěllo makạdal᷊inaụ! Katewe i sai těmbonangu těntarang Yehuwa?

12, 13. (a) Yehuwa něgělị parenta apa si Zakharia? (b) Bọu apa i kitẹ masingkạ esẹ nisěbạ Mungkul᷊e kai Yesus Kristus?

¹² Kětạeng i Zakharia nakaěbạ ual᷊u penglihatan ene. Katewe bọu ene i sie někoạ barang kẹ̌kasilongu taumata wal᷊inẹ, kụ ini sarung makatoghasẹ̌ si sire apang měmẹ̌mangung bait. (Basa Zakharia 6:9-12.) Piạ tělung katau esẹ diměnta bọu Babelẹ̌. I sire kai Heldai, Tobia, dingangi Yedaya. Yehuwa něngoro si Zakharia pěngal᷊ạ bul᷊aeng dingangu sal᷊aka arau perak wọu  i sire kụ pěkoạ ’makota’. (Za. 6:11) Apa makota ini nikoạ gunang Gubernurẹ̌ Zerubabel, asal᷊e bọu suku Yehuda dingangu hěntong i Daud? Tala. Yehuwa něngoro si Zakharia pěmasẹ̌ makota ene su těmbọu Imang Mawantugẹ̌, Yosua. Taumata apang nakasilo ene tantu himěkosẹ̌.

¹³ Apa ini mangal᷊ene Imang Mawantugẹ̌ Yosua nihengkẹ nakoạ datu? Tala. Yosua bal᷊inẹbe hiteng Daud, hakị u ene i sie tawe makoạ datu. Ini nělahẹ apa sarung mariadi su tempo mahi su datu dingangu imang isẹ̌sěbạ Mungkul᷊e arau Tumbal᷊ẹ̌. Alkitapẹ̌ nělahẹ, Mungkul᷊e ene kai i Yesus Kristus.—Yes. 11:1; Mat. 2:23. * (Pěmanda catatan kaki.)

14. Apa koateng i Yesus ual᷊ingu i sie kai Datu dingangu Imang Mawantugẹ̌?

¹⁴ Yesus kai Datu dingangu Imang Mawantugẹ̌. I sie těmbonangu těntarang Yehuwa kụ mělẹ̌hal᷊ẹ̌ masěghadẹ̌ gunang měndiagạ manga ělangu Mawu su dunia dal᷊akị ini. (Yer. 23:5, 6) Seng mal᷊ighạ tempone Kristus měmatạ kěbị bangsa apidu mẹ̌tul᷊ung pěmamarentang Mawu dingangu mẹ̌tul᷊ung manga ělangi Yehuwa. (Pěl. 17:12-14; 19:11, 14, 15) Katewe těntal᷊ang ene bědang tawe nariadi, Mungkul᷊e arau i Yesus harusẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ gẹ̌guwạ.

15, 16. (a) Kerea manga ělangu Mawu nipakawebasẹ̌ dingangu niwurěsi, kụ i sai někoạ ene? (b) Kerea dunia su pěngěnsuengu Pěmamarentang Kristus Sěhiwu su Taunge?

¹⁵ Bal᷊inẹ kětạeng nakoạ Datu dingangu Imang Mawantugẹ̌, Yesus lai nakaěbạ tugasẹ̌ ’měmangung bal᷊eng Yehuwa’. (Basa Zakharia 6:13.) Su taung 1919, i sie něnětạ němangung su tempong napakawebasẹ̌ ělangu Mawu bọu agama palsu arau Babelẹ̌ Gẹ̌guwạ. Yesus saụ něngatorẹ̌ sidang dingangu nělanisẹ̌ ’ělang masatia dingangu matahuěna’. I sire apang nilanisang ini něngahạ hal᷊ẹ̌ penting su dunia, kụ ene kai bageang bọu bait rohani mawantugẹ̌. (Mat. 24:45) Yesus lai seng němurěsi ělangu Mawu dingangu nẹ̌tul᷊ung si sire měkoạ ibadah wurěsi.—Mal. 3:1-3.

¹⁶ Yesus dingangu 144.000 manga datu dingangu imang sarung mẹ̌parenta karěngụe sěhiwu su taunge. Su kanandụu tempo ene, i sire mẹ̌tul᷊ung taumata apang masatia makoạ masukụ. Mạeng i sire seng masueng hal᷊ẹ̌e, kětạeng manga ělang i Yehuwa mal᷊ěmbe su dunia. Samurine, ibadah tutune sarung saụ makoạ!

17. Apa niul᷊ị i Yehuwa, kụ kerea bawera ene nakatoghasẹ̌ tau Yahudi?

¹⁷ Apa pul᷊isu tatanatang Zakharia su tau Yahudi su tempo ene? Yehuwa nẹ̌diandi gunang mẹ̌tul᷊ung dingangu měndiagạ si sire tadeạu bait masueng koạe. Diandi ini nakaghělị pělaharapẹ̌. Katewe i sire ěndịu gụgěnggang apa kěbị hal᷊ẹ̌ ene masueng koạe maning kětạeng mahal᷊i měl᷊ahal᷊ẹ̌ e. Bawerang Zakharia tuhụe nakailang katatakụ dingangu kaghaghěnggang i sire. Bal᷊inẹ kětạeng i Heldai, Tobia, dingangi Yedaya diměnta nẹ̌tul᷊ung si sire, katewe Yehuwa naul᷊ị, piạ lawọ ’taumata duměnta mẹ̌tul᷊ung měmangung bal᷊eng Yehuwa’. (Basa Zakharia 6:15.) Tau Yahudi mangimang Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung hal᷊ẹ̌ i sire. I sire nawahani kụ saụ něnurusẹ̌ někoạ bait maning hal᷊ẹ̌ ene nisědingu datung Persia. Humotong parentang datu Persia ene mẹ̌sul᷊ungu wul᷊udẹ̌ gěguwạ makasahaghe si sire, katewe Yehuwa masahawụ napakailang ene. Samurine bait nasueng koạe su taung 515 SM. (Esr. 6:22; Za. 4:6, 7) Katewe, bawerang Yehuwa lai nělahẹ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ limembong gěguwạ sarung mariadi orasẹ̌ ini.

18. Kerea Zakharia 6:15 naghanapẹ̌ orasẹ̌ ini?

¹⁸ Orasẹ̌ ini, jutane taumata měnẹ̌němbah si Yehuwa. I sire mal᷊uasẹ̌ něgělị apang ”kapiaěnge”, kere tempo, katatoghasẹ̌, dingangu arětạ. Su tempong někoạ ene, i sire nẹ̌tul᷊ung bait rohaning Yehuwa mawantugẹ̌. (Baw. 3:9) Kụ i kitẹ botonge mangimang Yehuwa měngarěga apa seng nikoạ i kitẹ. Pẹ̌tahěndung i Heldai, Tobia, dingangi Yedaya nẹ̌bawa wul᷊aeng dingangu perak, kụ Zakharia někoạ makota bọu ene. Makota kai ’pẹ̌tatahěndungang’ arau laingatẹ̌ ual᷊ingu apa seng nikoạ i sire gunang ibadah tutune. (Za. 6:14) Yehuwa tawe miwul᷊e hal᷊ẹ̌ nikoạ i kitẹ dingangu kakěndagẹ̌ nitodẹ i kitẹ si Sie.—Ibr. 6:10.

19. Apa gunane si kitẹ penglihatan i Zakharia?

¹⁹ Su ěllo pěngěnsuenge manga ělangi Yehuwa někoạ hal᷊ẹ̌ gěguwạ. Kěbị ini botonge nakoạ ual᷊ingu piạ al᷊amatẹ̌ bọu i Yehuwa dingangu laahạ i Kristus. I kitẹ mal᷊uasẹ̌ nakoạ bageang bọu organisasi matoghasẹ̌, aman, dingangu kěkalẹ̌ ini, kụ i kitẹ masingkạ timonang Yehuwa gunang saụ měkoạ ibadah tutune sarung mariadi. Hakị u ene pěngarěga hal᷊ẹ̌ i kitẹ su organisasing Yehuwa dingangu ’pakatuhụ su manga titang Yehuwa’. Mạeng měkoạ ene, Datu dingangu Imang i kitẹ Mawantugẹ̌, lai manga malaekatẹ̌ sarung měndiagạ si kitẹ. Pẹ̌tawakal᷊ịe mẹ̌tul᷊ung ibadah tutune. Yehuwa sarung měndiagạ si kau sarang pěngěnsuengu dunia ini dingangu sarang karěngụe!