1. Apa ikẹ̌kapulung i kitẹ kěbị gunang kěluargang i kitẹ?

”DONGKENG něngěndung katěngadẹ̌, iạ mapulu kěbị kěluargaku masuẹ̌ su Firdaus kụ ene sene dingangku,” ěngkuěng sěngkatau saudari arenge Pauline. * ”Iạ limembong mapulu kawingku, Wayne, dingangu anạ i kami esẹ mẹ̌tahamawu si Yehuwa sěngkasio dingangku.” Apa piạ kěluarganu bědang tawe nakoạ ělang i Yehuwa? Aramanung pěndangu soal i sire mẹ̌sul᷊ung i Pauline.

2. Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

² I kitẹ tawe makapěnihasa kěluargang i kitẹ gunang dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia. Katewe i kitẹ botonge měmahangsang si sire tadeạu mẹ̌tiněna dingangu měnarimạ habarẹ̌ mapia. (2 Tim. 3:14, 15) Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měnginjilẹ̌ su kěluarga? Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna pěndang i sire? Kerea mẹ̌tul᷊ung kěluargang i kitẹ tadeạu kuměndagẹ̌ si Yehuwa? Kụ, kerea kěbị anggota sidang botonge mẹ̌tul᷊ung si kitẹ?

3. Tumuhụ 2 Petrus 3:9, kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měnginjilẹ̌ su keluarga?

³ Seng mal᷊ighạ Yehuwa měminasa dunia ini. Kětạeng taumata ”piạ kapulu nihino gunang makaěbạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌” sarung masal᷊amatẹ̌. (Kis. 13:48) I kitẹ něpakẹ lawọ tempo dingangu katatoghasẹ̌ gunang měnginjilẹ̌ su taumata tawe nikěnalẹ̌ su tampạ i kitẹ. Hakị u ene, i kitẹ tantu mapulu měnginjilẹ̌ su kěluargang i kitẹ tadeạu i sire lai mẹ̌tahamawu si Yehuwa. I Amang i kitẹ makěndagẹ̌, Yehuwa, ”madiri sarang  sěngkatau mawinasa. I Sie mapulu kěbị mẹ̌tobatẹ̌”.​—Basa 2 Petrus 3:9.

4. Aramanung pẹ̌sasal᷊a apa nikoạ i kitẹ su tempong něhabarẹ̌ habarẹ̌ su keluarga?

⁴ I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung piạ cara nihino dingangu nẹ̌sal᷊a gunang měmahiạ habaru kasasal᷊amatẹ̌. Contone, i kitẹ ěndịu měbẹ̌bisara pakapia su tempong měnginjilẹ̌ su taumata tawe nikěnalẹ̌, katewe tawe měpẹ̌pikirẹ̌ pakapia su tempong mẹ̌bisara su keluarga.

5. Apa harusẹ̌ tahěndungang i kitẹ těntal᷊ang bědang tawe nẹ̌bisara soal u katěngadẹ̌ su kěluargang i kitẹ?

⁵ Lawọ bọu i kitẹ aramanung nẹ̌sasěsilẹ̌ mạeng mẹ̌tahěndung cara humotong i kitẹ něnginjilẹ̌ su keluarga, ual᷊ingu ene bal᷊inẹ cara mapaelẹ̌. Rasul Paulus něgělị sasasa su tau Kristen, ”Bawerang i kamene harusẹ̌be sěntiniạ makal᷊uasẹ̌, kere nitahongu asing, tadeạu i kamene masingkạ kerea i kamene sarung sumimbahẹ̌ su taumata.” (Kol. 4:5, 6) Mapaelẹ̌ mạeng mẹ̌tahěndung sasasa ini su tempong měnginjilẹ̌ su keluarga. Mạeng tala, i sire ěndịu matědụ naung kụ madiri dumaringihẹ̌ si kitẹ.

6-7. Gělịko contoh kawe nụe penting mẹ̌tiněna pěndangu kawing bal᷊inẹ ělang i Yehuwa.

⁶ Pẹ̌tiněna pěndang i sire. I Pauline, seng nisěbạ humotong, nẹ̌bera, ”Humotong, iạ mapulu mẹ̌bisara dingangu kawingku kětạeng soal u hal᷊ẹ̌ rohani. I kami tawe měbẹ̌bawěkẹ soal u hal᷊ẹ̌ ěllo-ěllo.” Katewe, kawing i Pauline, Wayne, tawe tumanịu masingkạ soal u Alkitapẹ̌ kụ tawe nakaěna apa bẹ̌bisarang i Pauline. Su pěndangu kawinge, i Pauline kětạeng mětẹ̌tiněna agamane. I sie gụgěnggang i Pauline seng timol᷊e aliran agama nẹ̌sal᷊a kụ seng nikaakal᷊eng.

⁷ I Pauline lai něngakui kangerẹ i sie něpakẹ lawọ tempo, bawělo dingangu Kaehẹ̌ arau Misa, gunang mědal᷊ahapị  dingangu anạu sěmbaụ su pěngangibadang, arau su tempong měnginjilẹ̌ dingangu mẹ̌pasiarẹ̌ su wal᷊eng i sire. Pauline nẹ̌běke, ”Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, su tempong i Wayne mapul᷊ẹ, bal᷊e tawẹ taune, kụ i sie nẹ̌pěndang tawẹ apa hapịe.” Hakị u ene, i Wayne tantu nẹ̌pěndang i sie seng nikailangengu kawing dingangu anạe. I sie wěga manga hapị u kawinge, kụ i sie nẹ̌pěndang manga hapị u kawinge limembong penting sul᷊ungu i sie. Samurine, i Wayne naul᷊ị sarung mẹ̌cere bọu i Pauline. Tumuhụ si kau, apa sěběnarẹ̌e botonge koateng i Pauline gunang měnodẹ i sie mětẹ̌tiněna pěndangu kawinge?

8. Tumuhụ 1 Petrus 3:1, 2, aramanung apa pẹ̌pandaěngu kěluargang i kitẹ?

⁸ Pěgělị contoh mapaelẹ̌. Kasauange, kěluargang i kitẹ měmẹ̌manda kakanoạ sul᷊ungu bawerang i kitẹ. (Basa 1 Petrus 3:1, 2.) Pauline lai něngakui hal᷊ẹ̌ ene. I sie naul᷊ị, ”Iạ masingkạ i Wayne masayang si kami kụ sěběnarẹ̌e madiri mẹ̌cere. Katewe, apa niul᷊ịe nakakoạ si siạ nasadarẹ̌ iạ harusẹ̌ tumol᷊e těntirong Yehuwa soal u pẹ̌kakawing. Sul᷊ungu mẹ̌bisara mal᷊awọ, iạ něgělị contoh mapaelẹ̌ bọu kakanoạku.” Pauline něngědo něnihasa si Wayne gunang mẹ̌bawěke soal u Alkitapẹ̌, kụ i sie lai něnětạ nẹ̌bawěke soal u hal᷊ẹ̌ ěllo-ěllo. Wayne nakasilo kawinge limembong puluang mẹ̌dame, kụ anạ i rẹ̌dua lai maadatẹ̌ dingangu matuhụ. (Amsal 31:18, 27, 28) Su tempong nakasilo pengaruh mapaelẹ̌ bọu Alkitapẹ̌ su kěluargane, i Wayne limembong mapulu dumaringihẹ̌ Hengetangu Mawu.​—1 Kor. 7:12-14, 16.

9. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung kěluargang i kitẹ?

⁹ Turusẹ̌e pẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung kěluarganu.  Yehuwa nakoạ pẹ̌tatěnoěng mapaelẹ̌ si kitẹ. I Sie ”turusẹ̌” měgẹ̌gělị kesempatan su ělang’E gunang dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia kụ makaěbạ pěbawiahẹ̌. (Yer. 44:4) Rasul Paulus lai něngoro si Timotius gunang turusẹ̌ pẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ. Kawe nụe? Ual᷊ingu mạeng měkoạ ene, i sie sarung makasal᷊amatẹ̌ watangenge dingangu i sire apang dimaringihẹ̌ si sie. (1 Tim. 4:16) I kitẹ makěndagẹ̌ su kěluargang i kitẹ, hakị u ene i kitẹ mapulu i sire makasingkạ katěngadẹ̌ su Hengetangu Mawu. Bawera dingangu kakanoạ i Pauline samurine piạ pěngarune gěguwạ su kěluargane. Orasẹ̌ ini, i sie dingangu kawinge mal᷊uasẹ̌ nẹ̌tahamawu si Yehuwa. I rẹ̌dua nakoạ perintis, kụ i Wayne lai nakoạ penatua.

10. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌?

¹⁰ Pakasabarẹ̌. Su tempong němutusẹ̌ tumuhụ su Mawu, i kitẹ někoạ pẹ̌bawal᷊ui su pangangimang dingangu pěbawiahẹ̌. Kěluargang i kitẹ ěndịu masigěsạ měnarimạ ene. Kasauange, hal᷊ẹ̌ humotong nikasilong i sire ute i kitẹ seng tawe někoạ haghing perayaan arau timol᷊e politikẹ̌. Pirang katau aramanung nẹ̌pědu si kitẹ. (Mat. 10:35, 36) Katewe, i kitẹ tawe wotonge mẹ̌tiněna i sire seng tawe mẹ̌bal᷊ui. Mạeng i kitẹ měngědo mẹ̌tul᷊ung si sire makaěna pangangimang i kitẹ, i kitẹ nakoạ kere hakim kụ němutusẹ̌ i sire tawe layak makatarimạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌. Yehuwa tawe něgělị si kitẹ tugasẹ̌ ene. I Sie něgělị tugasẹ̌ ene si Yesus. (Yoh. 5:22) Mạeng i kitẹ masabarẹ̌, samurine kěluargang i kitẹ sarung mapulu dumaringihẹ̌.​—Pěmanda kotak ” Pakẹe Situs Web i Kitẹ gunang Měněntiro.”

11-13. Apa kaěndungang i kitẹ bọu apa nikoạ i Alice su matimade?

¹¹ Tatapẹ̌e mapia, katewe abe wala kěluarganu makawal᷊ui putusangu. (Amsal 15:2) Pẹ̌tiněna pengalaman i Alice. I sie něngěndung soal i Yehuwa su tempong mětẹ̌tanạ su tampạ marau bọu matimade. Matimade tawe mangimang su Mawu kụ aktif su politikẹ̌. I Alice masingkạ i sie harusẹ̌ lighạ mẹ̌běke su matimade soal u manga hal᷊ẹ̌ mapia seng niěndungange. I sie naul᷊ị, ”Mạeng i kitẹ mẹ̌děngụ měhabarẹ̌ su keluarga soal u pangangimang dingangu apa nikoạ i kitẹ, i sire limembong mẹ̌pědu si kitẹ.” I sie nědeạ topik tumuhụ si sie matimade sarung mapulu, kere kakěndagẹ̌. Bọu ene, i sie němohẹ suratẹ̌ gunang i sire kụ nělahẹ apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u topik ene dingangu nẹ̌kiwal᷊o kerea pendapat i sire. (1 Kor. 13:1-13) I sie lai nakitarimakasẹ su matimade ual᷊ingu seng něhiking si sie, kụ i sie něndoho hadiah. Su tempong nakoạ sarang bal᷊eng matimade, i sie nědeạ cara gunang mẹ̌tul᷊ung hal᷊ẹ̌ i mamạe su wal᷊e. Humotong, matimade tawe mal᷊uasẹ̌ su tempong i Alice nẹ̌běke pangangimange.

¹² Su wal᷊eng matimade, i Alice tatapẹ̌ měbẹ̌basa Alkitapẹ̌ ěllo-ěllo. I sie nẹ̌bera, ”Ini nakatul᷊ung si Mamạku nakaěna Alkitapẹ̌ kai penting si siạ.” Su tempo ene, papạe němutusẹ̌ gunang měngěndung soal u Alkitapẹ̌ tadeạu makaěna kawe nụe tiněnang anạe nẹ̌bal᷊ui, kụ i sie lai mapulu makaěbạ pẹ̌sasal᷊ang Alkitapẹ̌. Alice naul᷊ị, ”Iạ něgělị Alkitapẹ̌ dingangu němohẹ catatan gunang i Papạ su Alkitapẹ̌ ene.” Apa hasile? I papạe tawe nakaěbạ pẹ̌sasal᷊a, katewe naunge sěbạe nakanoạ ual᷊ingu apa niwasane su Hengetangu Mawu.

¹³ I kitẹ harusẹ̌ tatapẹ̌ mapia, katewe tawe měmala keluarga makawal᷊ui putusang i kitẹ, maning i kitẹ nakahombang sasal᷊ukạ. (1 Kor. 4:12b) Contone, i Alice harusẹ̌ tumatěngo sasal᷊ukạ bọu i mamạe. ”Su tempong iạ nibaptisẹ̌, Mamạ nẹ̌sěbạ iạ ’anạ tawe tumatuhụ.’” Apa nikoạ i Alice? ”Iạ tawe nẹ̌bisara soal u pangangimangku, katewe iạ nělahẹ iạ seng němutusẹ̌ gunang makoạ Sahiding Yehuwa kụ iạ tawe  měmal᷊ui putusangku ene. Iạ lai něnodẹ si Mamạku iạ sěbạe masayang si sie. I kandua simangị, kụ iạ něnasạ kaěng matemang gunang i sie. Něnětạ bọu ene, i Mamạku nakaěna Alkitapẹ̌ nakawal᷊ui si siạ nakoạ taumata limembong mapia.”

14. Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge měmala keluarga makawal᷊ui putusang i kitẹ mẹ̌tahamawu si Yehuwa?

¹⁴ Kěluargang i kitẹ aramanung tawe langsung makaěna mẹ̌tahamawu si Yehuwa kai hal᷊ẹ̌ sěbạe penting si kitẹ. Contone, su tempong i Alice němile nakoạ perintis, bal᷊inẹ nẹ̌sikol᷊ah marangẹ kere ikẹ̌kapulung matimade, i mamạe saụ simangị. Katewe i Alice tawe němal᷊ui putusange. I sie nẹ̌bera, ”Mạeng i kitẹ měmala keluarga makawal᷊ui putusang i kitẹ su sěmbaụ hal᷊ẹ̌, i sire sarung mẹ̌tawakal᷊i měmal᷊ui putusang i kitẹ su hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ. Katewe, mạeng i kitẹ tatapẹ̌ mapia dingangu měkoạ putusang i kitẹ, i sire aramanung sarung dumaringihẹ̌ si kitẹ.” Ene nariadi si Alice. Orasẹ̌ ini, i mamạ dingangi papạe seng nakoạ perintis, kụ i papạe lai nakoạ penatua.

15. Tumuhụ Matius 5:14-16 dingangu 1 Petrus 2:12, kerea ”kakanoạ mapia” bọu taumata wal᷊inẹ sarung makatul᷊ung kěluargang i kitẹ?

¹⁵ Yehuwa něpakẹ ”kakanoạ mapia” bọu manga ělang’E gunang měmol᷊eng taumata sarang i Sie. (Basa Matius 5:14-16; 1 Petrus 2:12.) Mạeng kawingu bal᷊inẹ Sahiding Yehuwa, apa i sie bọu nẹ̌sombang dingangu anạu sěmbaụ su sidang? I Pauline, seng nisěbạ humotong, němaringang anạu sěmbaụ sarang bal᷊ene tadeạu kawinge, i Wayne, makasingkạ soal i sire. Wayne nẹ̌tahěndung kerea sěngkatau saudara nẹ̌tul᷊ung si sie nakaěna soal u  Sahiding Yehuwa. I sie nẹ̌běke, ”Saudara ene něngal᷊ạ cuti tadeạu botonge mẹ̌biala olahraga dingangku. Kụ iạ nẹ̌pikirẹ̌, ’I sie nạung taumata wiasa!’”

16. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měgausẹ̌ kěluargang i kitẹ sarang pěngangibadang?

¹⁶ Sěmbaụ cara mapaelẹ̌ mẹ̌tul᷊ung kěluargang i kitẹ ute měmaringang si sire duměnta su pěngangibadang. (1 Kor. 14:24, 25) Pěngangibadang humotong nitol᷊eng i Wayne ene kai Pẹ̌tatahěndungang, ual᷊ingu orase nikoạ nasue bọu něhal᷊ẹ̌ kụ acarane lai tawe marěngụ. I sie nẹ̌bera, ”Iạ tawe nakaěna nasẹ̌e, katewe iạ nakatahěndung taumatane. I sire něněnsomahẹ̌ si siạ kụ něngumbelẹ lima ringangku. I sire taumata mapia.” Piạ lai sěngkawingang mapia si Pauline, kụ nẹ̌tul᷊ung si sie dingangu anạe esẹ su pěngangibadang dingangu su tempong něnginjilẹ̌. Hakị u ene, su tempong i Wayne samurine němutusẹ̌ gunang makasingkạ mal᷊awọ pangangimang i Pauline, i sie nẹ̌dorong su kawing esẹ ene gunang měngěndung Alkitapẹ̌ dingange.

17. Su situasi kerea i kitẹ tawe wotonge mapẹ̌sal᷊ang watangeng i kitẹ, katewe kawe nụe i kitẹ tawe wotonge měngědo mẹ̌tul᷊ung kěluargang i kitẹ?

¹⁷ I kitẹ mělẹ̌harapẹ̌ kěbị kěluargang i kitẹ sarung mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Katewe, maning i kitẹ seng nẹ̌tawakal᷊i nẹ̌tul᷊ung, i sire aramanung tawe nakoạ ělang i Yehuwa. Mạeng ene nariadi, abe mẹ̌pěndang i kitẹ nẹ̌sal᷊a. I kitẹ tawe makapěnihasa taumata měnarimạ pangangimang i kitẹ. Katewe, mạeng kěluargang i kitẹ nakasilo i kitẹ mal᷊uasẹ̌ nẹ̌tahamawu si Yehuwa, ene sarung piạ pěngarune gěguwạ si sire. Pẹ̌doa gunang i sire. Pẹ̌bisara pakapia si sire. Abe pěngědo mẹ̌tul᷊ung si sire! (Kis. 20:20) Pangimangke, Yehuwa sarung měngal᷊amatẹ̌ tawakal᷊ing i kitẹ. Kụ, mạeng kěluargang i kitẹ dimaringihẹ̌ si kitẹ, i sire sarung masal᷊amatẹ̌!