Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

PĚNGANGĚNDUNGANG 28

Pangimangke Apa Pẹ̌pangimangengu Ene Kai Katěngadẹ̌

Pangimangke Apa Pẹ̌pangimangengu Ene Kai Katěngadẹ̌

”Turusẹ̌e tol᷊e kěbị apa seng niěndungangu, kụ pẹ̌pangimangengu su apang i kau seng nitul᷊ung tadeạu mangimang, ual᷊ingu i kau masingkạ i sai něněntiro ene si kau.”​—2 TIM. 3:14.

KAKANTARỊ 56 Dumal᷊eng su Katěngadẹ̌

TINJAUAN *

1. Apa mangal᷊ene bawera ”katěngadẹ̌”?

APA i kau bọu nakaringihẹ̌ anạu sěmbaụ něpakẹ bawera ”katěngadẹ̌”? Aramanung, i kau lai měpẹ̌pakẹ bawera ene. Apa mangal᷊ene bawera ”katěngadẹ̌”? Biasane, i kitẹ měpẹ̌pakẹ bawera ene gunang mělahẹ pangangimang i kitẹ, cara i kitẹ měngibadah, dingangu dal᷊engu wiahi kitẹ. Taumata apang ene ”su ral᷊ungu katěngadẹ̌” masingkạ těntirong Alkitapẹ̌, kụ i sire měbẹ̌biahẹ̌ tuhụ prinsip su Alkitapẹ̌. Hasile, i sire nawebasẹ̌ bọu těntiro nẹ̌sal᷊a kụ i sire botonge mal᷊uasẹ̌ maning měbẹ̌biahẹ̌ su duniang Setang.​—Yoh. 8:32.

2. Tumuhụ Yohanes 13:34, 35, aramanung apa nakakoạ si kau mapulu su katěngadẹ̌?

2 Apa nakakoạ si kau mapulu su katěngadẹ̌? Aramanung ual᷊ingu i kau nakasilo kakanoạ mapia bọu manga ělang i Yehuwa. (1 Ptr. 2:12) Arau, ěndịu i kau nakasilo kakěndagi sire su sěmbaụ su wal᷊inẹ. Lawọ taumata apang buhudeng diměnta su pěngangibadang nakasilo kakěndagẹ̌ ene kụ ene limembong tẹ̌tahěndungang i sire sul᷊ungu apa niěndungang su pěngangibadang. Ini tawe makaherang ual᷊ingu Yesus naul᷊ị manga murite sarung kakiral᷊aěng bọu kakěndagi sire su sěmbaụ su wal᷊inẹ. (Basa Yohanes 13:34, 35.) Nal᷊ahẹ, kakěndagẹ̌ su tal᷊oarang anạu sěmbaụ nakatul᷊ung si kitẹ nakasingkạ i sire kai ělang i Yehuwa. Katewe, tadeạu piạ pangangimang matoghasẹ̌, piạ lai harusẹ̌ koateng i kitẹ.

3. Apa sarung mariadi mạeng pangangimang i kitẹ dasare kětạeng ual᷊ingu kakěndagẹ̌ su tal᷊oarang manga ělang i Yehuwa?

3 Dasaru pangangimang i kitẹ tawe wotonge kětạeng ual᷊ingu kakěndagẹ̌ su tal᷊oarang manga ělang i Yehuwa. Kawe nụe? Ual᷊ingu mạeng dasare kětạeng ene, pangangimang i kitẹ tawe matoghasẹ̌. Contone, kerea mạeng piạ anạu sěmbaụ, sarang lai penatua arau perintis, někoạ dosa gěguwạ? Kerea mạeng piạ u nakatědụ naung i kitẹ? Arau kerea mạeng piạ u nakoạ murtad kụ naul᷊ị apa pẹ̌pangimangeng i kitẹ bal᷊inẹ katěngadẹ̌? Mạeng ene nariadi, apa i kau sarung masangkong kụ měngědo mẹ̌tahamawu si Yehuwa? Mạeng pangangimang i kitẹ dasare kětạeng su kakanoạu taumata wal᷊inẹ, kụ bal᷊inẹ ual᷊ingu pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa, pangangimang i kitẹ tawe matoghasẹ̌. Memang, pěndang i kitẹ soal i Yehuwa dingangu anạu sěmbaụ botonge makakoạ pangangimang i kitẹ limembong matoghasẹ̌. Katewe, i kitẹ lai harusẹ̌ kahěngang-hěngang měngěndung Alkitapẹ̌, makaěna apa niěndungang, dingangu měrisetẹ̌ tadeạu i kitẹ hala mangimang apa niěndungang i kitẹ ene kai katěngadẹ̌ soal i Yehuwa.​—Rm. 12:2.

4. Tumuhụ Matius 13:3-6, 20, 21, apa nariadi su pirang katau su tempong nakahombang masalah?

4 Yesus naul᷊ị pirang katau sarung měnarimạ katěngadẹ̌ ”dingangu karal᷊uasẹ̌”, katewe su tempong piạ masalah, pangangimang i sire nělome. (Basa Matius 13:3-6, 20, 21.) Aramanung i sire tawe sadarẹ̌ makoạ muriti Yesus sarung makahombang kasasigěsạ. (Mat. 16:24) Arau ěndịu i sire nẹ̌tiněna makoạ tau Kristen ene bebasẹ̌ bọu masalah ual᷊ingu Mawu sarung mapakailang masalang i sire. Katewe, su dunia orasẹ̌ ini, mang piạ masalah. Situasi měbẹ̌bal᷊ui, kụ ene makakoạ si kitẹ tawe mal᷊uasẹ̌.​—Mz. 6:6; Pkh. 9:11.

5. Kerea lawọ anạu sěmbaụ něnodẹ i sire mangimang i sire seng nakaěbạ katěngadẹ̌?

5 Lawọ anạu sěmbaụ něnodẹ i sire mangimang i sire seng nakaěbạ katěngadẹ̌. Apa buktine? Pangangimang i sire tawe nělome maning piạ anạu sěmbaụ nakatědu naung i sire arau někoạ barang nẹ̌sal᷊a. (Mz. 119:165) Su tempong piạ masalah, pangangimang i sire sauneng kakạtoghase, bal᷊inẹ kakạl᷊omene. (Yak. 1:2-4) Kerea tadeạu i kau piạ pangangimang matoghasẹ̌ kerene?

PĚNGĚNDUNGKE ”KASINGKẠ NIHINO SOAL U MAWU”

6. Apa dasaru pangangimang tau Kristen su abad humotong?

6 Tau Kristen su abad humotong piạ pangangimang matoghasẹ̌. Kawe nụe? Ual᷊ingu i sire nakaěna lohong Binohẹ Susi dingangu těntirong i Yesus kai ”katěngadẹ̌ su ral᷊ungu habarẹ̌ mapia”. (Gal. 2:5) Katěngadẹ̌ ene kai kěbị těntirong Yesus, sarang lai těntiro soal u tatěbusi Yesus dingangu soal i sie saụ nipěbiahẹ̌. Rasul Paulus lai mangimang manga těntiro ene kai kahěngang. Kawe nụe? Ual᷊ingu i sie něnodẹ bọu ”manga ayatẹ̌ i Kristus harusẹ̌ masigěsạ dingangu saụ ipẹ̌biahẹ̌ bọu tal᷊oarang taumata nate”. (Kis. 17:2, 3) Tau Kristen su abad humotong něnarimạ manga těntiro ene dingangu měngumbala su rohkẹ̌ masusi gunang mẹ̌tul᷊ung si sire tadeạu makaěna Hengetangu Mawu. I sire někoạ watangeng i sire mangimang manga těntiro ene dasare kai bọu Binohẹ Susi. (Kis. 17:11, 12; Ibr. 5:14) Pangangimang i sire tawe nirasagẹ̌ kětạeng su pěndang i sire. I sire lai nẹ̌tahamawu si Yehuwa bal᷊inẹ kětạeng ual᷊ingu mal᷊uasẹ̌ nědal᷊ahapị dingangu anạu sěmbaụ. Katewe, pangangimang i sire dasare kai su ”kasingkạ nihino soal u Mawu”.​—Kol. 1:9, 10.

7. Apa hasile mạeng pangangimang i kitẹ dasare su katěngadu Alkitapẹ̌?

7 Katěngadẹ̌ su Hengetangu Mawu tawe měbẹ̌bal᷊ui. (Mz. 119:160) Contone, manga katěngadẹ̌ ene tawe nẹ̌bal᷊ui maning piạ anạu sěmbaụ nakatědụ naung i kitẹ arau někoạ barang nẹ̌sal᷊a. Ene lai tawe nẹ̌bal᷊ui maning i kitẹ nakahombang masalah. Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ masingkạ těntirong Alkitapẹ̌ dingangu mangimang manga těntiro ene kai kahěngang. Mạeng pangangimang i kitẹ dasare su katěngadu Alkitapẹ̌, ene sarung makatoghasẹ̌ si kitẹ su tempong piạ sasal᷊ukạ, kere jangkarẹ̌ makatahang sakaeng su tempong laudẹ̌ maihạ. Kerea tadeạu i kitẹ limembong mangimang i kitẹ seng nakaěbạ katěngadẹ̌?

PAKẸE ”KĚBỊ TINĚNANG I KAMENE”

8. Kere nilahẹ su 2 Timotius 3:14, 15, kerea i Timotius mangimang i sie seng nakaěbạ katěngadẹ̌?

8 Timotius mangimang i sie seng nakaěbạ katěngadẹ̌. Apa nakakoạ si sie nẹ̌pěndang kerene? (Basa 2 Timotius 3:14, 15.) Mamạ dingangi omane kai kahumotongange něněntiro si sie ”Binohẹ Susi”. Katewe, i sie lai tantu něpakẹ tempo dingangu katatoghasẹ̌ gunang měngěndung Binohe Susi. Kěbị ene nakakoạ si sie mangimang Binohẹ Susi lohone kai katěngadẹ̌. Samurine, i Timotius, mamạe, dingangi omane něngěndung těntirong tau Kristen. Timotius tantu naherang nakasilo kakěndagu manga muriti Yesus, kụ i sie tantu mapulu mědal᷊ahapị dingangi sire lai mẹ̌tul᷊ung si sire. (Flp. 2:19, 20) Katewe, pangangimang i Timotius dasare bal᷊inẹ kětạeng kakěndagẹ̌ su taumata, katewe su těntirong Alkitapẹ̌ kụ nakakoạ si sie nědal᷊ahapị dingangi Yehuwa. Kerene lai, i kau harusẹ̌ měngěndung Alkitapẹ̌ dingangu kahěngang-hěngang mẹ̌tiněna apa nitěntirong Alkitapẹ̌ soal i Yehuwa.

9. I kau harusẹ̌ měkoạ watangengu mangimang su tatělu těntiro dasarẹ̌ apa?

9 Kahumotongange, i kau harusẹ̌ měkoạ watangengu mangimang su tatělu těntiro dasarẹ̌ ini. Humotong, i kau harusẹ̌ mangimang Mawu Yehuwa kai Měndariadi kěbị haghi. (Kel. 3:14, 15; Ibr. 3:4; Why. 4:11) Karuane, i kau harusẹ̌ měkoạ watangengu mangimang Alkitapẹ̌ kai tatanata bọu Mawu gunang taumata. (2 Tim. 3:16, 17) Kụ katělune, i kau harusẹ̌ mangimang Yehuwa piạ organisasi-Ne su dunia, kụ i sire lẹ̌ahạkeng i Kristus. I sire ene kai Sahiding Yehuwa. (Yes. 43:10-12; Yoh. 14:6; Kis. 15:14) Gunang makasingkạ katěngadẹ̌ dasarẹ̌ ene, i kau tawe harusẹ̌ masingkạ kěbị hal᷊ẹ̌ soal u Alkitapẹ̌. Katewe, pẹ̌tawakal᷊ịe měpakẹ ’kěbị tiněnanu’ gunang měkoạ watangengu mangimang i kau seng nakaěbạ katěngadẹ̌.​—Rm. 12:1.

TUL᷊UNGKO TAUMATA WAL᷊INẸ

10. Su apang nakasingkạ katěngadẹ̌, apa lai harusẹ̌ koateng i kitẹ?

10 Su apang i kau seng nangimang tatělu těntiro dasarẹ̌ soal u Mawu, Alkitapẹ̌, dingangu ělangu Mawu, i kau harusẹ̌ matahuěna měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang měkoạ taumata wal᷊inẹ mangimang soal u ene. Kawe nụe? Ual᷊ingu muriti Kristus piạ tanggung jawab gunang měněntiro katěngadẹ̌ su taumata apang mapulu dumaringihẹ̌. * (1 Tim. 4:16) Kụ su tempong i kitẹ měkoạ taumata wal᷊inẹ mangimang katěngadu Alkitapẹ̌, i kitẹ lai nakoạ limembong mangimang su manga katěngadẹ̌ ene.

11. Kerea i Rasul Paulus nakoạ pẹ̌tatěnoěng soal u měněntiro taumata wal᷊inẹ?

11 Su tempong Rasul Paulus něněntiro taumata, i sie ’někoạ si sire mangimang soal i Yesus bọu Hukung Musa dingangu Bohẹu Manga Nabi’. (Kis. 28:23) Kerea i kitẹ botonge mẹ̌těno si Paulus su tempong měněntiro katěngadẹ̌? I kitẹ tawe kětạeng měhabarẹ̌ těntirong Alkitapẹ̌. I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tul᷊ung si sire měngěndung dingangu mẹ̌tiněna pakapia soal u apa seng niěndungang i sire. I kitẹ mapulu i sire měnarimạ katěngadẹ̌, bal᷊inẹ ual᷊ingu i sire měngẹ̌ngadatẹ̌ si kitẹ, katewe ual᷊ingu i sire hala mangimang apa seng niěndungang i sire ene kai katěngadẹ̌ soal i Amang i kitẹ makěndagẹ̌.

Matatimadẹ̌, tul᷊ungko manga anạ i kamene tadeạu piạ pangangimang matoghasẹ̌, carane ute těntiroi i sire manga ”tiněnang Mawu sěbạe maral᷊ung” (Pěmanda paragraf 12-13) *

12-13. Kerea matatimadẹ̌ botonge mẹ̌tul᷊ung manga anạ i sire tadeạu tatapẹ̌ su katěngadẹ̌?

12 Matatimadẹ̌, i kamene tantu mapulu anạ i kamene tatapẹ̌ su katěngadẹ̌. I kau aramanung nẹ̌pěndang mạeng i sire piạ manga hapị mapia su sidang, i sire sarung měkoạ kemajuan rohani. Katewe, mạeng i kamene mapulu anạ mangimang těntirong Alkitapẹ̌ kai katěngadẹ̌, piạ hapị mapia su sidang ene bědang kurang. I sire hala harusẹ̌ mědal᷊ahapị dingangu Mawu lai mangimang těntirong Alkitapẹ̌ kai katěngadẹ̌.

13 Mạeng matimadẹ̌ měněntiro anạ i sire katěngadẹ̌ soal u Mawu, i sire harusẹ̌ makoạ pẹ̌tatěnoěng soal u marading měngěndung Alkitapẹ̌. Matatimadẹ̌ harusẹ̌ mẹ̌tiněna apa seng niěndungang i sire. Mạeng měkoạ ene, i sire botonge makapěněntiro anạ i sire gunang měkoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung. I sire botonge měněntiro anạ i sire soal u cara měpakẹ alat bantu riset gunang měngěndung Alkitapẹ̌, kere su tempong i sire měněntiro měngangěndung Alkitapẹ̌. Mạeng měkoạ ene, i sire sarung makatul᷊ung anạ gunang měngarěga si Yehuwa lai su ”ělang masatia dingangu matahuěna” seng nipakẹ’E gunang měnadia kaěng rohani. (Mat. 24:45-47) Matatimadẹ̌, abe mẹ̌pěndang měněntiro těntiro dasarẹ̌ Alkitapẹ̌ su anạ ene seng pasẹ̌e. Tul᷊ungko lai i sire tadeạu piạ pangangimang matoghasẹ̌, carane těntiroi i sire soal u ”tiněnang Mawu sěbạe maral᷊ung” tuhụ kemampuan dingangu umuri sire.​—1 Kor. 2:10.

PĚNGĚNDUNG TĚBAL᷊U ALKITAPẸ̌

14. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung těbal᷊u Alkitapẹ̌? (Pěmanda kotak ” Apa i Kau Botonge Mělahẹ Manga Těbal᷊ẹ̌ Ini?”)

14 Těbal᷊u Alkitapẹ̌ kai bageang penting bọu Hengetangu Mawu kụ botonge makatoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ si Yehuwa. Manga těbal᷊ẹ̌ apa seng nakatoghasẹ̌ pangangimangu? I kau aramanung nẹ̌sěbạ těbal᷊ẹ̌ soal u ”ěllo pěngěngsuenge”. (2 Tim. 3:1-5; Mat. 24:3, 7) Katewe, apa lai těbal᷊u Alkitapẹ̌ seng naghanapẹ̌ kụ nakatoghasẹ̌ pangangimangu? Contone, apa i kau botonge mělahẹ kerea těbal᷊ẹ̌ su Daniel pasalẹ̌ 2 arau su Daniel pasalẹ̌ 11 naghanapẹ̌ su tempong tamai kụ turusẹ̌ naghanapẹ̌ sarang orasẹ̌ ini? * Mạeng pangangimangu dasare kai Alkitapẹ̌, pangangimangu ene sarung makoạ sěbạe matoghasẹ̌. Pẹ̌tiněna contoh anạu sěmbaụ apang nirarihang su Jerman su kanandụu Perang Dunia II. Maning i sire tawe kahěngang-hěngang nakaěna manga těbal᷊u Alkitapẹ̌ soal u ěllo pěngěngsuenge, pangangimang i sire su Hengetangu Mawu ene tatapẹ̌ matoghasẹ̌.

Apa niěndungang i kitẹ su Alkitapẹ̌, kere těbal᷊ẹ̌, ene makakoạ si kitẹ tatapẹ̌ masatia su tempong piạ sasal᷊ukạ (Pěmanda paragraf 15-17) *

15-17. Kerea pěngangěndungang Alkitapẹ̌ nakatul᷊ung anạu sěmbaụ tatapẹ̌ masatia su tempong nirarihangu Nazi Jerman?

15 Su tempong Nazi Jerman nẹ̌parenta, hiwune Sahiding Yehuwa nisuẹ̌ su kamp konsentrasi. I Hitler dingangu Těmbonangu SS, Heinrich Himmler, mawěngsing su Sahiding Yehuwa. Tumuhụ sěngkatau saudari, Himmler bọu nẹ̌bera su saudari-saudari su kamp konsentrasi, ”Yehuwa, Mawung kamene, měngẹ̌ngawasa su sorga, katewe su dunia, i kami měngangawasane! I kami sarung měnodẹ si kamene i sai sarung matahang marěngụ, i kamene arau i kami!” Apa nakakoạ manga ělang i Yehuwa tatapẹ̌ masatia?

16 Siswa-Siswa Alkitab ene masingkạ Kararatuangu Mawu seng něnětạ nẹ̌parenta su taung 1914. Hakị u ene, i sire tawe himěkosẹ̌ su tempong nirarihang. Manga ělang i Yehuwa mangimang pěměrentang taumata tawe makaědo kapulung Mawu mariadi. Hitler tawe makailang ibadah tutune arau měndarisị pěmamarenta makaghanti Kararatuangu Mawu. Anạu sěmbaụ i kitẹ mangimang samurine pěmamarentang i Hitler tawe matahang.

17 Apa pẹ̌pangimangengu anạu sěmbaụ ene nariadi. Tawe nararěna, Nazi seng tawe nẹ̌parenta, kụ i Heinrich Himmler, tau bọu nẹ̌bera ”su dunia, i kami měngangawasane”, timal᷊ang tadeạu tawe pateng. Su tempong timal᷊ang, i sie nẹ̌sombang dingangu sěngkatau saudara bọu nipěnjara arenge Lübke. Dingangu gati nasusah naung, i Himmler nẹ̌kiwal᷊o si Saudara Lübke, ”Kate Siswa Alkitab, apa nariadi ini?” Saudara Lübke naul᷊ị si Himmler Sahiding Yehuwa seng masingkạ pěmamarentang Nazi tawe matahang kụ Sahiding Yehuwa sarung mawebasẹ̌. Maning i Himmler bọu nẹ̌bisara lawọ barang dal᷊akị soal u Sahiding Yehuwa, su tempo ene i sie tawe nakapẹ̌bisara apa-apa. Kụ tawe nararěna bọu ene, i sie nẹ̌tumpate. Apa těntirone si kitẹ? Apa niěndungang i kitẹ su Alkitapẹ̌, kere těbal᷊ẹ̌, ene botonge makakoạ pangangimang i kitẹ su Mawu sěbạe matoghasẹ̌ dingangu makakoạ si kitẹ tatapẹ̌ masatia su tempong piạ sasal᷊ukạ.​—2 Ptr. 1:19-21.

18. Kere nal᷊ahẹ su Yohanes 6:67, 68, kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngěndung ”kasingkạ nihino dingangu tiněna matahuěna”?

18 I kitẹ kěbị harusẹ̌ měnodẹ kakěndagẹ̌ tadeạu mal᷊ahẹ i kitẹ kai tau Kristen tutune. Katewe, i kitẹ lai harusẹ̌ měngěndung ”kasingkạ nihino dingangu tiněna matahuěna”. (Flp. 1:9) Mạeng tala, i kitẹ sarung mapěngaruh ”haghing těntiro palsu bọu tahapěngakal᷊ẹ̌”, kere taumata murtad. (Ef. 4:14) Su tempong lawọ muritẹ̌ su abad humotong Masehi něngědo timol᷊e si Yesus, Rasul Petrus sěbạe mangimang apa nitěntirong i Yesus kai ’bawera makarěntang pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌’. (Basa Yohanes 6:67, 68.) Maning su tempo ene i sie tawe nakaěna kěbị bawerang i Yesus, i sie tatapẹ̌ masatia ual᷊ingu nakaěna katěngadẹ̌ soal i Kristus. I kau lai botonge měnoghasẹ̌ pangangimangu su těntirong Alkitapẹ̌. Mạeng měkoạ ene, pangangimangu sarung tatapẹ̌ matoghasẹ̌ tawẹ soale apa mariadi. Kụ, i kau lai botonge makatoghasẹ̌ pangangimangu taumata wal᷊inẹ.​—2 Yoh. 1, 2.

KAKANTARỊ 72 Měhabarẹ̌ Katěngadu Kararatuang

^ par. 5 Pěngangěndungang ini sarung makatul᷊ung si kitẹ gunang měngarěga katěngadẹ̌ bọu Hengetangu Mawu. Pěngangěndungang ini lai sarung mělahẹ piram baụ cara kerea tadeạu limembong mangimang apa pẹ̌pangimangeng i kitẹ ene kai katěngadẹ̌.

^ par. 10 Tadeạu makatul᷊ung si kau mẹ̌bisara dingangu taumata wal᷊inẹ soal u těntiro dasarẹ̌ Alkitapẹ̌, pěmanda seri artikel ”Sebuah Percakapan” su Menara Pengawal bọu taung 2010 sarang 2015. Su seri ene piạ lawọ topik, kere ”Apakah Yesus Itu Allah?”, ”Kapan Kerajaan Allah Mulai Memerintah?”, dingangu ”Apakah Allah Menghukum Orang dalam Api Neraka?

^ par. 14 Manga těbal᷊ẹ̌ ini nilahẹ su Menara Pengawal 15 Juni 2012 dingangu Měhabarẹ̌ Mei 2020.

^ par. 60 KETERANGAN GAMBARẸ̌: Su ibadah keluarga, matimadẹ̌ dingangu manga anạ i sire něngěndung těbal᷊u Alkitapẹ̌ soal u kasasusah masaria.

^ par. 62 KETERANGAN GAMBARẸ̌: Su kanandụu kasasusah masaria, keluarga ene tawe himěkosẹ̌ nakasilo apa nariadi.