1. Kawe nụe Setang kere sěngkatau pemburu?

SĚNGKATAU pemburu mapulu měnamẹ arau měmate binatang. I sie ěndịu něpakẹ haghing sedẹ, kere seng nisěbạ manga hapị palsu i Ayub. (Ayb. 18:8-10) Kerea pemburu něngahạ binatang sarang masedẹ? I sie měngẹ̌ngěndung soal u binatang ene. Binatang ene dumal᷊eng sarang apa, apa ikẹ̌kapuluange, dingangu apa sedẹ kapaelange paketang. Setang mẹ̌sul᷊ung kere pemburu ene. I sie měngẹ̌ngěndung soal i kitẹ. I sie měmẹ̌manda i kitẹ makoạ sarang apa dingangu apa ikẹ̌kapuluang i kitẹ. Bọu ene i sie mẹ̌taing sedẹ, kụ su tempong i kitẹ tawe sadarẹ̌, i sie mělẹ̌harapẹ̌ i kitẹ masedẹ. Katewe, Alkitapẹ̌ naul᷊ị mạeng nasedẹ, i kitẹ botonge makasěbang bọu sedẹ ene. Alkitapẹ̌ lai něněntiro kerea i kitẹ mẹ̌těngkarau bọu manga sedẹ ene.

2. Darua sedẹu Setang apa kasauange berhasil?

² Darua sedẹu Setang kasauange berhasil ene kai kal᷊aobotẹ̌ dingangu sipatẹ̌ maanggang. * Hiwune su taunge, Setang seng berhasil něpakẹ sedẹ ini. I sie mẹ̌sul᷊ung kere měnanedẹ burung kụ někoạ burung sumuẹ̌ su sedẹ arau měnamẹ burung měpakẹ somạ. (Mz. 91:3) Katewe, i kitẹ tawe perlu samekangu Setang. Kawe nụe? Ual᷊ingu i Yehuwa seng něnodẹ si kitẹ apa pẹ̌paketangu  Setang gunang měnedẹ taumata.​—2 Kor. 2:11.

3. Kawe nụe i Yehuwa něnadia manga contoh su Alkitapẹ̌?

³ Sěmbaụ cara Yehuwa něgělị laingatẹ̌ si kitẹ soal u kal᷊aobotẹ̌ dingangu sipatẹ̌ maanggang ene kai němahangsang si kitẹ gunang měngěndung bọu manga pengalaman. I kitẹ sarung měmanda kerea Setang nakasedẹ si sire apang seng marěngụ mětẹ̌tahamawu si Yehuwa. Apa ene mangal᷊ene i kitẹ tawe makatal᷊ang bọu kal᷊aobotẹ̌ dingangu sipatẹ̌ maanggang? Tala. Yehuwa něnadia su Alkitapẹ̌ manga contoh ene gunang ”makoạ laingatẹ̌ si kitẹ”. (1 Kor. 10:11) I Sie masingkạ i kitẹ botonge měngěndung bọu manga laingatẹ̌ ene, kụ mẹ̌těngkarau arau tumal᷊ang bọu manga sedẹu Setang.

4. Apa sarung mariadi mạeng i kitẹ maobotẹ̌?

⁴ Setang mapulu i kitẹ makoạ maobotẹ̌. I sie masingkạ mạeng i kitẹ makoạ kere i sie maobotẹ̌, i kitẹ sarung kailangengu pělaharapẹ̌ gunang měbiahẹ̌ kěkalẹ̌. (Amsal 16:18) Hakị u ene, Rasul Paulus něgělị laingatẹ̌ taumata kerene sarung ”makoạ maobotẹ̌ dingangu makatarimạ penghakiman mẹ̌sul᷊ung kere kahombangengu Setang”. (1 Tim. 3:6, 7) Ene botonge mariadi si kitẹ kěbị, tawẹ soale bědang buhu arau seng marěngụ nakoạ ělang i Yehuwa.

5. Kere nilahẹ su Pengkhotbah 7:16, 20, kerea sěngkatau makoạ maobotẹ̌?

⁵ Taumata maobotẹ̌ ene kětạeng mětẹ̌tiněna watangeng hala. Setang mẹ̌tawakal᷊i měkoạ si kitẹ kětạeng mẹ̌tiněna watangeng hala sul᷊ungu i Yehuwa, lembone su tempong piạ sasal᷊ukạ. Contone, apa i kau bọu nitoke někoạ hal᷊ẹ̌ tawe nikoạu? Arau apa i kau bọu nakahombang hal᷊ẹ̌ tawẹ adile? Setang mapulu i kau mapẹ̌sal᷊ang i Yehuwa arau anạu sěmbaụ. Kụ Setang mapulu i kitẹ mẹ̌pikirẹ̌ cara tumatěngo masalah ene kai měpakẹ tiněnang i kitẹ hala sul᷊ungu tumol᷊e laahạ seng nighělị i Yehuwa su Hengetang’E.​—Basa Pengkhotbah 7:16, 20.

6. Apa kaěndungangu bọu pengalaman sěngkatau saudari su Belanda?

⁶ Pěmanda pengalaman sěngkatau saudari su Belanda. I sie nẹ̌pědu su taumata wal᷊inẹ  ual᷊ingu pẹ̌sasal᷊a nikoạ i sire. I sie seng nẹ̌pikirẹ̌ i sie tawe memala situasi ene. I sie nẹ̌bera, ”Iạ sěbạe kesepian dingangu madiri měgělị ampung si sire. Iạ nẹ̌bera su kawingku i kaduạ ěndokangbe měngal᷊ing sarang sidang bal᷊inẹ.” Bọu ene, i sie nẹ̌biala acara JW Broadcasting^® wul᷊ang Maret 2016. Su acara ene piạ piram baụ těgu soal u carane tumatěngo karal᷊omeng taumata wal᷊inẹ. Saudari ene nẹ̌bera, ”Iạ němanda iạ harusẹ̌ masanạ naung dingangu mẹ̌tiněna soal u pẹ̌sasal᷊aku sul᷊ungu mẹ̌tawakal᷊i měmal᷊ui karal᷊omeng anạu sěmbaụ su sidang. Acara ene nakatul᷊ung si siạ fokus si Yehuwa dingangu hakẹ̌’E gunang mẹ̌parenta.” Apa kaěndungang i kitẹ? Su tempong timatěngo sasal᷊ukạ, tatapẹ̌ fokus si Yehuwa. Pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa tadeạu i kau měmanda taumata wal᷊inẹ kere cara i Yehuwa měmanda. I Amangu su sorga nakasilo pẹ̌sasal᷊a nikoạ i sire, katewe i Sie sadia měgělị ampung si sire. I Sie lai mapulu i kau měkoạ ene.​—1 Yoh. 4:20.

7. Apa nariadi su Datu Uzzia?

⁷ Datu Uzzia bọu Yehuda nakoạ maobotẹ̌. I sie madiri dumaringihẹ̌ sasasa bọu taumata wal᷊inẹ, kụ někoạ hal᷊ẹ̌ sěběnarẹ̌e tawe wotonge koatenge. Uzzia někoạ sěbạe mapaelẹ̌ lawọ hal᷊ẹ̌. I sie nakauntung su lawọ pẹ̌sasekẹ, něndarisị manga soa, dingangu piạ lawọ kěbong. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”Mawu nihino nakakoạ i sie makalạ.” (2 Taw. 26:3-7, 10) Alkitapẹ̌ lai naul᷊ị, ”Katewe su apang i sie nakoạ matoghasẹ̌, naunge nakoạ maobotẹ̌ sarang nakarusa watangenge.” Yehuwa naul᷊ị kětạeng imang botonge měnutung sasěmbah su bait. Katewe, Datu Uzzia někoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ tawe wotonge koatenge kụ nakoạ sarang bait něnutung sasěmbah. Yehuwa tawe mal᷊uasẹ̌ kụ něhukung esẹ ene dingangu kusta. Uzzia tatapẹ̌ nasakị kusta sarang nate.​—2 Taw. 26:16-21.

8. Kere nilahẹ su 1 Korintus 4:6, 7, kerea tadeạu i kitẹ tawe makoạ maobotẹ̌?

⁸ Apa i kitẹ botonge makoạ maobotẹ̌ kụ měkoạ dosa kere i Uzzia? Pěmanda pengalaman i José. I sie taumata kalạ kụ lai sěngkatau penatua su sidang. I sie něnasẹ̌ su manga pertemuan kụ manga pengawas wilayah mědẹ̌dorong sasasa si sie. I sie nẹ̌bera, ”Katewe, iạ mangimang su pengalaman dingangu kemampuanku hala. Iạ tawe něngumbala si Yehuwa. Iạ nẹ̌pikirẹ̌ iạ matoghasẹ̌, hakị u ene iạ tawe dimaringihẹ̌ laingatẹ̌ dingangu sasasa bọu i Yehuwa.” José někoạ dosa serius kụ nisěbang bọu sidang. Pira taung tamai, i sie saụ nitarimạ. I sie samurine nẹ̌bera, ”Yehuwa něněntiro si siạ  hal᷊ẹ̌ sěbạe penting bal᷊inẹ piạ kedudukan, katewe měkoạ apa dẹ̌dorongang i Yehuwa si kitẹ.” Pẹ̌tahěndung maning kemampuan apa piạ si kitẹ dingangu maning apa tugasi kitẹ su sidang, kěbị ene asal᷊e bọu i Yehuwa. (Basa 1 Korintus 4:6, 7.) Mạeng i kitẹ maobotẹ̌, Yehuwa madiri měpakẹ si kitẹ.

9. Sipatẹ̌ maanggang nakakoạ Setang dingangi Hawa někoạ apa?

⁹ Su tempong i kitẹ mẹ̌tiněna soal u sipatẹ̌ maanggang, i kitẹ ěndịu napikirẹ̌ soal u Setang. Ual᷊ingu i sie sěngkatau malaekati Yehuwa, Setang tantu piạ lawọ hak istimewa. Katewe, i sie mapulu makaěbạ limembong mal᷊awọ. I sie mapulu taumata mẹ̌tahamawu si sie bal᷊inẹ si Yehuwa. Setang mapulu i kitẹ makoạ kere i sie, hakị u ene i sie lai nẹ̌tawakal᷊i tadeạu i kitẹ piạ pěndang tawe puas bọu apa piạ si kitẹ. I sie kahumotongange někoạ ene su tempong nẹ̌bisara dingangi Hawa. Yehuwa něgělị si Hawa dingangu kawinge lawọ buah botonge kanengang kụ kětạeng sěmbaụ ”buah bọu kěbị kakaluang su taman ini” tawe wotonge kanengang. (Kej. 2:16) Katewe, Setang někoạ si Hawa nẹ̌pikirẹ̌ i sie botonge kumaěng buah bọu kalu sẹ̌sědingang i Yehuwa. Hawa tawe puas su apa seng piạ si sie, i sie mapulu limembong mal᷊awọ. I kitẹ masingkạ apa nariadi tuhụe. Hawa nanawo su ral᷊ungu rosa kụ bọu ene nate.​—Kej. 3:6, 19.

10. Apa nariadi su tempong i Datu Daud nakoạ maanggang?

¹⁰ Kal᷊aobotẹ̌ nakakoạ Datu Daud niwul᷊e apa seng nighělị i Yehuwa si sie kere kakakalạ, kedudukan, dingangu kal᷊auntung bọu lawọ sědụ. Daud mẹ̌tarimakasẹ su hadiah seng nighělị u Mawu si sie kụ ”ene tumanịu mal᷊awọ gunang běkeng!” (Mz. 40:5) Katewe sěngsul᷊ẹ tempo, Daud niwul᷊e apa seng nighělị i Yehuwa si sie. I sie nakoạ tawe puas kụ mapulu limembong mal᷊awọ. Maning kawing i Daud seng pirang katau, i sie němala kapulu nẹ̌sal᷊a su kawingu taumata wal᷊inẹ timuwo su naunge. Wawine ene ute i Batsyeba, kawing i Uria. Daud někoạ hal᷊ẹ̌ amoral dingangi Batsyeba, kụ wawine ene natiang. Apa nikoạ i Daud sěbạe dal᷊akị. Katewe, bọu ene i sie saụ někoạ hal᷊ẹ̌ limembong dal᷊akị. Daud něngatorẹ̌ tadeạu i Uria pakipate. (2 Sam. 11:2-15) Apa tẹ̌tiněnang i Daud? Apa i sie nẹ̌pikirẹ̌ i Yehuwa tawe makasilo? Maning i Daud seng marěngụ mětẹ̌tahamawu si Yehuwa, i sie nakoạ maanggang kụ ene nakakoạ si sie sěbạe nasigěsạ. Samurine, i Daud  něngaku pẹ̌sasal᷊ane kụ nẹ̌tobatẹ̌. Daud sěbạe mẹ̌tarimakasẹ ual᷊ingu i Yehuwa něngampung si sie.​—2 Sam. 12:7-13.

11. Tumuhụ Efesus 5:3, 4, apa makatul᷊ung si kitẹ lumawang sipatẹ̌ maanggang?

¹¹ Apa kaěndungang i kitẹ bọu contoh soal i Daud? I kitẹ něngěndung i kitẹ botonge lumawang sipatẹ̌ maanggang mạeng tatapẹ̌ mẹ̌tarimakasẹ su kěbị apa seng nighělị i Yehuwa si kitẹ. (Basa Efesus 5:3, 4.) I kitẹ harusẹ̌ puas su apa seng piạ si kitẹ. Měngangěndung Alkitapẹ̌ apang buhu gẹ̌gausang gunang mẹ̌tiněna soal u sěmbaụ al᷊amatẹ̌ kụ mẹ̌tarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu ene. Mạeng sěngkatau měkoạ ene su ral᷊ungu sěngkamisa, i sie sarung mẹ̌doa soal u pitu al᷊amatẹ̌ nẹ̌tatěntang. (1 Tes. 5:18) Apa i kau lai někoạ ene? Mạeng mẹ̌tiněna soal u kěbị apa seng nikoạ i Yehuwa si kau, ene sarung makatul᷊ung si kau mẹ̌tarimakasẹ. Kụ su tempong mẹ̌tarimakasẹ, i kau sarung makapěndang puas. Su tempong makapěndang puas, i kau tawe makoạ maanggang.

12. Sipatẹ̌ maanggang nakakoạ i Yudas někoạ apa?

¹² Ual᷊ingu i Yudas Iskariot nakoạ maanggang, i sie někoạ sěmbaụ hal᷊ẹ̌ sěbạe dal᷊akị kụ mengkhianati si Yesus. Katewe humotong i Yudas bal᷊inẹ taumata kerene. (Luk. 6:13, 16) Yesus němile si sie nakoạ rasule. Yesus mangimang si sie, kụ i sie nighělịkangu tugasẹ̌ gunang měněngal᷊ẹ̌ kotak sumbangan. Yesus dingangu manga rasule něpakẹ doitẹ̌ ene gunang hal᷊ẹ̌ i sire měnginjilẹ̌. Orasẹ̌ ini, ene kere sumbangan gunang hal᷊ẹ̌ su patikụ dunia. Piạ su sěngkatempo, i Yudas něnětạ nẹ̌tako, maning seng pirang sul᷊ẹ nakaringihẹ̌ laingati Yesus soal u sipatẹ̌ maanggang. (Mrk. 7:22, 23; Luk. 11:39; 12:15) Yudas tawe dimaringihẹ̌ laingatẹ̌ ene.

13. Kange i Yudas něnodẹ i sie nakoạ maanggang?

¹³ Kakanoạ i Yudas něnodẹ i sie maanggang ene nal᷊ahẹ maraning papateng i Yesus. Yesus, manga murite, i Maria, dingangi Marta nakoạ sake su wal᷊eng sěngkatau bọu nasakị kusta, arenge Simon. Su tempong kạkaěnge, i Maria dimarisị kụ něněbohẹ̌ lana mawěngi lai mal᷊ěghadẹ̌ su těmbọ i Yesus. Yudas dingangu muritẹ̌ wal᷊inẹ sěbạe pědu. Muritẹ̌ wal᷊inẹ nẹ̌pikirẹ̌ doitẹ̌ ene ěndokangbe paketang gunang měnginjilẹ̌. Katewe, i Yudas nẹ̌pědu ual᷊ingu alasang wal᷊inẹ. I sie kai ”tahatako”, kụ mapulu mẹ̌tako doitẹ̌ su kotak. Samurine, sipatẹ̌ maanggang nakakoạ i Yudas mengkhianati si Yesus ual᷊ingu doitẹ̌.​—Yoh. 12:2-6; Mat. 26:6-16; Luk. 22:3-6.

14. Kerea sěngkawingang timol᷊e apa niul᷊ị su Lukas 16:13?

¹⁴ Yesus něgělị laingatẹ̌ su manga murite sěmbaụ katěngadẹ̌ penting, ”I kamene tawe makoạ ělangu Mawu apidu makoạ ělangu Kakakalạ.” (Basa Lukas 16:13.) Sarang orasẹ̌ ini ene bědang kahěngang. Pěmanda kerea sěngkawingang su Rumania timuhụ bawerang i Yesus ene. I sire nighělịkang hal᷊ẹ̌ sementara su negara makalạ. I sire nẹ̌bera, ”I kami piạ lawọ utang su bank, hakị u ene humotong i kami nẹ̌pikirẹ̌ hal᷊ẹ̌ ini kai al᷊amatẹ̌ bọu i Yehuwa.” Katewe piạ masalah. Hal᷊ẹ̌ ene sarung makasahaghe pelayanan i kami si Yehuwa. I sire někoạ putusang su apang bọu nẹ̌basa sěmbaụ pěngangěndungang su Menara Pengawal 15 Agustus 2008, tatěmbọe ”Pertahankan Loyalitas dengan Kebulatan Hati”. I sire nẹ̌bera, ”Mạeng i kami měngal᷊ing sarang negara wal᷊inẹ gunang makaěbạ limembong lawọ doitẹ̌, katewe makasahaghe pelayanan i kami si Yehuwa, ene mangal᷊ene pẹ̌dal᷊ahapị i kami dingangi Yehuwa bal᷊inẹ kahumotongange su pěbawiahi kami. I kami masingkạ ene sarung makarusa pẹ̌dal᷊ahapị i kami dingangi Yehuwa.” Hakị u ene, i sire tawe něnarimạ hal᷊ẹ̌ ene. Apa nariadi tuhụe? Kawing esẹ nakaěbạ hal᷊ẹ̌ su tampạe kụ botonge měnukụ kebutuhan i sire. Kawing wawine nẹ̌bera, ”Yehuwa sarung sěntiniạ mẹ̌tul᷊ung manga ělang’E.” Sěngkawingang ene mal᷊uasẹ̌  ual᷊ingu i Yehuwa nakoạ kahumotongange su pěbawiahi sire sul᷊ungu doitẹ̌.

15. Kawe nụe i kitẹ mangimang i kitẹ botonge makatal᷊ang bọu sedẹu Setang?

¹⁵ Apa koateng i kitẹ mạeng nẹ̌pěndang i kitẹ seng nakoạ maobotẹ̌ arau maanggang? I kitẹ botonge mẹ̌bal᷊ui. Paulus naul᷊ị i sire apang nisamẹ biahẹ̌ karạu Setang, bědang botonge suměbang bọu sedẹ. (2 Tim. 2:26) Ene nariadi si Daud. I sie dimaringihẹ̌ sasasa těgasẹ̌ bọu i Natan, nẹ̌tobatẹ̌, kụ saụ nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Pẹ̌tahěndung Yehuwa limembong matoghasẹ̌ bọu i Setang. Hakị u ene, mạeng i kitẹ měnarimạ tul᷊umang i Yehuwa, i kitẹ botonge tumal᷊ang bọu kěbị sedẹu Setang.

16. Apa makatul᷊ung si kitẹ mẹ̌těngkarau bọu manga sedẹu Setang?

¹⁶ Tantu, ěndokangbe tawe makoạ maobotẹ̌ arau maanggang. I kitẹ botonge měkoạ ene kětạeng dingangu tul᷊umangu Mawu. Katewe, i kitẹ abe mẹ̌pikirẹ̌ i kitẹ matoghasẹ̌ kụ tawe makoạ maobotẹ̌ arau maanggang. Taumata seng marěngụ nakoạ ělang i Yehuwa lai botonge makoạ maobotẹ̌ arau maanggang. Hakị u ene, pẹ̌doa si Yehuwa ěllo-ěllo gunang mẹ̌tul᷊ung si kau měmarikěsa tiněna dingangu kakanoạu. (Mz. 139:23, 24) Pẹ̌tawakal᷊i sěngapang botonge tadeạu tawe makoạ maobotẹ̌ arau maanggang.

17. Apa sarung mariadi su Setang?

¹⁷ Hiwune su taunge, Setang nakoạ pemburu. Katewe seng mal᷊ighạ i sie samẹkang, bọu ene binasaěng. (Why. 20:1-3, 10) I kitẹ měngampal᷊ẹ̌ ěllo ene. Sarang tempo ene duměnta, turusẹ̌ pakaingatẹ̌ su manga sedẹu Setang. Pẹ̌tawakal᷊i tadeạu tawe makoạ maobotẹ̌ arau maanggang. Pẹ̌tawakal᷊i ’lumawang Setang, kụ i sie sarung tumal᷊ang bọu i kamene’.​—Yak. 4:7.