Langsung ke konten

Langsung ke daftar isi

PĚNGANGĚNDUNGANG 20

I Sai ”Datung Sawěnahẹ̌” Orasẹ̌ Ini?

I Sai ”Datung Sawěnahẹ̌” Orasẹ̌ Ini?

”I sie sarung binasaěng, kụ tawẹ apa mẹ̌tul᷊ung si sie.”​—DAN. 11:45.

KAKANTARỊ 95 Tualagẹ̌ Sauneng Apasěnang

TINJAUAN *

1-2. Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

PIẠ lawọ bukti něnodẹ i kitẹ seng měbẹ̌biahẹ̌ su pěngěngsuengu ěllo pěngěngsuenge. Seng mal᷊ighạ i Yehuwa dingangi Yesus Kristus sarung měminasa kěbị pěměrentang taumata apang limawang Kararatuangu Mawu. Těntal᷊ang ene bědang tawe nariadi, datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌ sarung turusẹ̌ mẹ̌dal᷊ia lai měndariha manga ělangu Mawu.

2 Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung těbal᷊ẹ̌ niwohẹ su Daniel 11:40–12:1. I kitẹ sarung makasingkạ i sai datung sawěnahẹ̌ orasẹ̌ ini. I kitẹ lai sarung měngěndung kawe nụe i kitẹ botonge tatapẹ̌ matěnang dingangu mangimang Yehuwa sarung měnal᷊amatẹ̌ si kitẹ tawẹ soale apa sarung mariadi.

DATUNG SAWĚNAHẸ̌ BUHU

3-4. I sai datung sawěnahẹ̌ orasẹ̌ ini? Lahẹko.

3 Su apang Uni Soviet seng tawe dịe su taung 1991, manga ělangu Mawu apang měbẹ̌biahẹ̌ su wilayane nakaěbạ ”tul᷊umang kadodọ” ini kai kawawebasẹ̌ sementara. (Dan. 11:34) Hasile, i sire botonge bebasẹ̌ měnginjilẹ̌. Kụ tawe kararěngụe bọu ene, jumlah ělang i Yehuwa su bekas Uni Soviet nakoạ hasụe su hiwune kal᷊awọe. Katewe samurine, Rusia dingangu manga hapịe nakoạ datung sawěnahẹ̌. Kere seng niěndungang i kitẹ su pěngangěndungang kal᷊imona, piạ tatělu hal᷊ẹ̌ nakoạ tatiala sěmbaụ pěmamarentang taumata botonge isẹ̌ba datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌, ene kai (1) manga datu ini měnděndariha ělangu Mawu, (2) manga datu ini mawěngsing si Yehuwa dingangu manga ělang’E, kụ (3) darua datu ini turusẹ̌ mědẹ̌dal᷊ia.

4 Pěmanda kawe nụe i kitẹ botonge mẹ̌bera datung sawěnahẹ̌ orasẹ̌ ini kai Rusia dingangu manga hapịe. (1) I sire něndariha hasụe su hiwune ělangu Mawu dingangu nẹ̌sěding hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌. (2) Kakanoạ i sire něnodẹ i sire mawěngsing si Yehuwa dingangu manga ělang’E. (3) I sire mědẹ̌dal᷊ia dingangu datung timuhẹ̌, Kuasa Dunia Inggris-Amerika. Mahi měmanda apa nikoạ u Rusia dingangu manga hapịe kụ něnodẹ i sire kai datung sawěnahẹ̌.

DATUNG SAWĚNAHẸ̌ DINGANGU DATUNG TIMUHẸ̌ TURUSẸ̌ MĚDẸ̌DAL᷊IA

5. Daniel 11:40-43 nẹ̌bisara soal u tempo sude, kụ apa nariadi su kanandụu tempo ene?

5 Basa Daniel 11:40-43. Těbal᷊ẹ̌ ini nẹ̌bisara soal u ěllo pěngěngsuenge. Těbal᷊ẹ̌ ini lai nělahẹ datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌ turusẹ̌ mědẹ̌dal᷊ia. Kere seng nitěbal᷊i Daniel, su ěllo pěngěngsuenge, datung timuhẹ̌ ”sarung mẹ̌dal᷊ia” dingangu datung sawěnahẹ̌, arau ”mẹ̌sasunge”.​—Dan. 11:40; catatan kaki.

6. Apa buktine darua datu ene mědẹ̌dal᷊ia?

6 Datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌ mědẹ̌dal᷊ia ual᷊ingu i sire mapulu makoạ pěměrenta katoghasenge su dunia. Contone, kěnang pẹ̌tiněna apa nariadi nal᷊iu wọu Perang Dunia II, su tempong Uni Soviet něngawasa lawọ negeri su Eropa. Apa nikoạ u datung sawěnahẹ̌ nakakoạ datung timuhẹ̌ něngomol᷊ẹ̌ pasukan internasional kụ nisěbạ NATO. Datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌ lai něpakẹ lawọ doitẹ̌ gunang měnoghasẹ̌ pasukan i sire. Bọu ene lai, datung sawěnahẹ̌ nẹ̌dal᷊ia dingangu datung timuhẹ̌ su tempong i sire nẹ̌tul᷊ung sědụu datung timuhẹ̌ su sekẹ, kerene lai nikoạ u datung timuhẹ̌. Ini nariadi su Afrika, Asia, dingangu Amerika Latin. Su pira taung ini, Rusia dingangu manga hapịe sauneng kakatoghase su dunia. I sire lai nẹ̌dal᷊ia dingangu datung timuhẹ̌ bọu Internet. Datung sawěnahẹ̌ něnoke datung timuhẹ̌ něpakẹ program komputer gunang měndusa sistem ekonomi dingangu politik i sire, kụ kerene lai nikoạ u datung timuhẹ̌. Kụ kere seng nitěbal᷊ẹ̌ karạ i Daniel, datung sawěnahẹ̌ turusẹ̌ něndariha manga ělangu Mawu.​—Dan. 11:41.

DATUNG SAWĚNAHẸ̌ SIMUẸ̌ SU ”BANUA MAL᷊ĚNGGIHẸ̌”

7. Apa ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌” ene?

7 Daniel 11:41 naul᷊ị, datung sawěnahẹ̌ sarung sumuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌”. Apa ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌” ene? Su tempong tamai, banuang Israel kai ”banua kal᷊ěnggihange”. (Yeh. 20:6) Banuang Israel nakoạ sěbạe maarěga ual᷊ingu sene kai tampạ ibadah tutune. Katewe dongkeng Pentakosta 33 M, ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌” ene seng bal᷊inẹ sěmbaụ tampạ su dunia ual᷊ingu manga ělang i Yehuwa seng nasawuhẹ̌ su patikụ dunia. Orasẹ̌ ini, ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌” ini kai kěbị kegiatan rohani manga ělang i Yehuwa, kere pěngangibadang dingangu hal᷊ẹ̌ měnginjilẹ̌.

8. Kerea datung sawěnahẹ̌ simuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌”?

8 Su kanandụu ěllo pěngěngsuenge, datung sawěnahẹ̌ seng pirang sul᷊ẹ simuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌”. Contone, su tempong Nazi Jerman nakoạ datung sawěnahẹ̌, i sie něndariha dingangu němate manga ělangu Mawu su kanandụu Perang Dunia II. Bọu ene, su tempong Uni Soviet nakoa datung sawěnahẹ̌, i sie simuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌” su tempong i sie něndariha manga ělangu Mawu kụ němaksa si sire pěngal᷊ing marau bọu wal᷊eng i sire.

9. Su pira taung ini, kerea Rusia dingangu manga hapịe simuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌”?

9 Pira taung ini, Rusia dingangu manga hapịe lai simuẹ̌ su ”Banua Mal᷊ěnggihẹ̌”. Su taung 2017, datung sawěnahẹ̌ orase ini nẹ̌sěding hal᷊ẹ̌ u Sahiding Yehuwa dingangu něnuẹ̌ pirang katau anạu sěmbaụ su penjara. I sie lai nẹ̌sěding publikasing i kitẹ dingangu Alkitapẹ̌ Terjemahan Dunia Baru. Bọu ene lai, i sie němul᷊aho kantor cabang su Rusia, Banalang Kararatuang, dingangu Balai Kebaktian. Hakị u ene, su taung 2018 Badan Pimpinan nělahẹ Rusia dingangu manga hapịe kai datung sawěnahẹ̌. Katewe, maning manga ělang i Yehuwa pirang sul᷊ẹ nirarihang, i sire madiri lumawang pěměrenta arau mẹ̌tawakal᷊i měmal᷊ui pěměrentang taumata. I sire timol᷊e sasasang Alkitapẹ̌ mẹ̌doa gunang ”kěbị měngangawasa”, něngělembo su tempong pěměrenta měkoạ putusang soal u kawawebasẹ̌ gunang měngibadah.​—1 Tim. 2:1, 2.

APA DATUNG SAWĚNAHẸ̌ SARUNG MĚMATẠ DATUNG TIMUHẸ̌?

10. Apa datung sawěnahẹ̌ sarung měmatạ datung timuhẹ̌? Lahẹko.

10 Těbal᷊ẹ̌ niwohẹ su Daniel 11:40-45 kal᷊awokange nẹ̌bisara soal u kakanoạ u datung sawěnahẹ̌. Apa ene mangal᷊ene i sie sarung měmatạ datung timuhẹ̌? Tala. Datung timuhẹ̌ sarung tatapẹ̌ ”biahẹ̌” su tempong Yehuwa dingangi Yesus měminasa kěbị pěměrentang taumata su sekẹ Armagedon. (Why. 19:20) Kawe nụe i kitẹ botonge mangimang ene? Pěmanda apa nitěbal᷊ẹ̌ su bukẹ̌ Daniel dingangu Wahyu.

Su Armagedon, Kararatuangu Mawu, nisihing kere watu, sarung makaědo pěmamarentang taumata, nisihing kere patong gěguwạ (Pěmanda paragraf 11)

11. Apa mangal᷊ene těbal᷊ẹ̌ su Daniel 2:43-45? (Pěmanda gambarẹ̌ sampul.)

11 Basa Daniel 2:43-45. Nabi Daniel nělahẹ soal u manga pěměrentang taumata apang piạ pěngarune su ělangu Mawu. Manga pěměrenta ini nisihing kere manga bageangu patong gěguwạ bọu piram baụ logam. Pěměrentang taumata pěngěngsuenge nisihing kere laedẹ̌ bọu uase dingangu tanah liat. Laedẹ̌ ene kai Kuasa Dunia Inggris Amerika. Těbal᷊ẹ̌ ene něnodẹ Kuasa Dunia Inggris-Amerika sarung tatapẹ̌ mẹ̌parenta su tempong Kararatuangu Mawu měminasa kěbị pěměrentang taumata.

12. Apa těmbọ kapitune bọu binatang buas, kụ kawe nụe ene penting?

12 Rasul Yohanes lai nělahẹ soal u manga Kuasa Dunia apang piạ pěngarune su manga ělang i Yehuwa. Su těbal᷊i Yohanes, manga pěměrenta ini nisihing kere binatang buas těmbọe pitu. Těmbọ kapitune ene kai Kuasa Dunia Inggris Amerika. Ini penting ual᷊ingu tawẹ apa těmbọ kaual᷊une. Těmbọ kapitune sarung tatapẹ̌ mẹ̌parenta su tempong Kristus dingangu pasukan sorga měminasa si sie lai kěbị bageang bọu binatang buas ene. *Why. 13:1, 2; 17:13, 14.

APA SARUNG KOATENGU DATUNG SAWĚNAHẸ̌?

13-14. I sai ”Gog bọu ěntanang Magog”, kụ apa makakoạ si sie mapulu měnekẹ manga ělangu Mawu?

13 Těbal᷊ẹ̌ niwohẹ i Yehezkiel nělahẹ soal u apa sarung mariadi su datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌ maraning kawawinasang i sire. Mạeng těbal᷊ẹ̌ su Yehezkiel 38:10-23; Daniel 2:43-45; 11:44–12:1; dingangu Wahyu 16:13-16, 21 nẹ̌bisara soal u tempo dingangu peristiwa mẹ̌sul᷊ung, aramanung i kitẹ botonge mẹ̌tiněna piram baụ peristiwa ini sarung mariadi.

14 Tawe nararěna bọu kasasusah masaria měnětạ, ”manga datu su patikụ dunia” sarung masěmbaụ. (Why. 16:13, 14; 19:19) Su Alkitapẹ̌ i sire nisěbạ ”Gog bọu ěntanang Magog”. (Yeh. 38:2) Manga wangsa seng nasěmbaụ ini sarung měnekẹ kěbị ělangu Mawu dingangu mẹ̌tawakal᷊i měminasa si sire kěbị. Apa makakoạ si sire mapulu měnekẹ? Soal u tempo ene, rasul Yohanes nakasilo tahiti eisẹ̌ sěbạe gěguwạ nanawo su manga sědụ u Mawu. Tahiti eisẹ̌ ini kai habarẹ̌ penghakiman sěbạe těgasẹ̌ kụ lẹ̌habarengu manga ělang i Yehuwa. Ěndịu, habarẹ̌ ini makakoạ Gog bọu Magog měnekẹ ělangu Mawu gunang měminasa si sire kěbị.​—Why. 16:21.

15-16. (a) Ěndịu, peristiwa apa nilahẹ su Daniel 11:44, 45? (b) Apa sarung mariadi su datung sawěnahẹ̌ dingangu kěbị bangsa seng nakoạ Gog bọu Magog?

15 Habarẹ̌ penghakiman dingangu serangan Gog bọu Magog aramanung kai peristiwa mẹ̌sul᷊ung dingangu peristiwa niwohẹ su Daniel 11:44, 45. (Basa.) Su ayatẹ̌ ini, ”manga habarẹ̌ bọu daki dingangu sawěnahẹ̌” sarung makakoạ datung sawěnahẹ̌ ’sěbạe mẹ̌pědu’. Datung sawěnahẹ̌ mapulu ”měminasa lawọ taumata”. ”Lawọ taumata” ini kakělaěng kai ělang i Yehuwa. * Ěndịu su manga ayatẹ̌ ene, Daniel nělahẹ serangan pěngěngsuenge su ělangu Mawu.

16 Serangan datung sawěnahẹ̌ dingangu kěbị pěměrenta su dunia sarung makakoạ Mawu Makawasa mẹ̌pědu, kụ ene makarěntang sekẹ Armagedon. (Why. 16:14, 16) Su tempo ene, datung sawěnahẹ̌ dingangu kěbị bangsa seng nakoạ Gog bọu Magog sarung binasaěng, kụ ”tawẹ apa mẹ̌tul᷊ung si sie”.​—Dan. 11:45.

Su sekẹ Armagedon, Yesus Kristus dingangu pasukan sorga sarung měminasa duniang Setang kụ měnal᷊amatẹ̌ manga ělangu Mawu (Pěmanda paragraf 17)

17. I sai Mikhael ”těmbonang mawantugẹ̌” nisěbạ su Daniel 12:1, kụ apa sarung koatenge?

17 Su ayatẹ̌ tuhụe, těbal᷊i Daniel něgělị limembong lawọ informasi soal u kawawinasang datung sawěnahẹ̌ dingangu manga hapịe lai kerea i kitẹ sarung masal᷊amatẹ̌. (Basa Daniel 12:1.) Apa mangal᷊ene ayatẹ̌ ini? Mikhael ene kai areng wal᷊inẹ bọu Datung i kitẹ, Yesus Kristus. I sie seng timatawang ělangu Mawu dongkeng Kararatuange nirarisị taung 1914, kụ seng mal᷊ighạ i sie sarung ”dumarisị” gunang měminasa manga sědụ su sekẹ Armagedon. Daniel nẹ̌sěbạ sekẹ ini kai peristiwa pěngěngsuenge bọu ”tempo masigěsạ bědang tawe pernah nariadi” su sějarang taumata. Těbal᷊i Yohanes kạbawohẹ su bukẹ̌ Wahyu lai nẹ̌sěbạ tempo maraning sekẹ ene kai ”kasasusah masaria”.​—Why. 6:2; 7:14.

APA ARENGU SARUNG BOHẸKANG SU BUKẸ̌ U MAWU?

18. Kawe nụe i kitẹ tawe matakụ tumatěngo apa sarung mariadi su ěllo mahi?

18 I kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ tumatěngo apa sarung mariadi su ěllo mahi ual᷊ingu Daniel dingangi Yohanes seng naul᷊ị taumata apang měkẹ̌koạ kapulung Yehuwa dingangi Yesus sarung masal᷊amatẹ̌ bọu kasasusah masaria. Daniel naul᷊ị taumata apang arenge kạbawohẹ su bukẹ̌ u Mawu sarung masal᷊amatẹ̌. (Dan. 12:1) Kerea tadeạu areng i kitẹ bohẹkang su bukẹ̌ ene? I kitẹ harusẹ̌ měnodẹ i kitẹ kahěngang-hěngang mangimang si Yesus, Anạ Dombang Mawu. (Yoh. 1:29) I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌diandi měgělị watangeng i kitẹ su Mawu kụ ibaptisẹ̌. (1 Ptr. 3:21) I kitẹ lai harusẹ̌ mendukung Kararatuangu Mawu, carane mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ měngěndung soal i Yehuwa.

19. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ, kụ kawe nụe?

19 Ini kai tempone gunang měnoghasẹ̌ pangangimang si Yehuwa dingangu su organisasi-Ne. Ini kai tempone gunang mendukung Kararatuangu Mawu. Mạeng měkoạ ene, i kitẹ sarung masal᷊amatẹ̌ su tempong Kararatuangu Mawu měminasa datung sawěnahẹ̌ dingangu datung timuhẹ̌.

KAKANTARỊ 149 Kakantarị u Kal᷊auntung

^ par. 5 I sai ”datung sawěnahẹ̌” orasẹ̌ ini, kụ kerea i sie sarung mawinasa? Sasimbahu kakiwal᷊o ini sarung makatoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ dingangu makatul᷊ung si kitẹ sadia tumatěngo sasal᷊ukạ sarung kahombangeng i kitẹ su tempo mahi.

^ par. 12 Gunang makasingkạ mal᷊awọ soal u Daniel 2:36-45 dingangu Wahyu 13:1, 2, pěmanda Menara Pengawal 15 Juni 2012, hlm. 7-19.

^ par. 15 Tadeạu makasingkạ mal᷊awọ, pěmanda Menara Pengawal 15 Mei 2015, hlm. 29-30.