1. Apa niul᷊ị i Yesus soal u arětạ su sorga?

TAWE kěbị arětạ botonge kasilong i kitẹ. Sěběnarẹ̌e, arětạ kaguwạkenge ene tawe kẹ̌kasilong. Su Nasẹ̌ su Wul᷊udẹ̌, Yesus nẹ̌sěbạ soal u arětạ su sorga kụ ene limembong maarěga bọu manga hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ kere kakakalạ. I kitẹ měndesọ ”arětạ su sorga” su tempong i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i piạ areng mapia su těngong Mawu. Yesus naul᷊ị arětạ kerene tawe mawinasa arau takongu taumata. Yesus lai naul᷊ị, ”Su apa arětạu ene, sene lai naungu.” (Mat. 6:19-21) Mạeng i kitẹ měmanda sěmbaụ hal᷊ẹ̌ maarěga, naung i kitẹ sarung mawahangsang gunang makaěbạ ene.

2. (a) Tumuhụ 2 Korintus 4:17, 18, Paulus němahangsang si kitẹ gunang měkoạ apa? (b) Apa sarung ěndungang i kitẹ su pěngangěndungang ini?

² Rasul Paulus němahangsang si kitẹ gunang ”měmanda manga hal᷊ẹ̌ tawe kẹ̌kasilong”. (Basa 2 Korintus 4:17, 18.) Manga hal᷊ẹ̌ tawe kẹ̌kasilong ini kai arětạ nikaěbạ i kitẹ orasẹ̌ ini, sarang lai manga al᷊amatẹ̌ sarung kaěbakeng i kitẹ su dunia wuhu. Su pěngangěndungang ini, i kitẹ sarung měngěndung ěpạ arětạ tawe kẹ̌kasilong kụ botonge kaěbakeng i kitẹ orasẹ̌ ini, ene kai pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu, hadiah daroa, tul᷊umangu rohkẹ̌ masusi, dingangu tul᷊umang bọu sorga gunang pelayanan i kitẹ. I kitẹ lai sarung měngěndung kerea i kitẹ botonge měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu manga arětạ ini.

3. Apa arětạ kaguwạkenge kụ tawe kẹ̌kasilong, kụ kawe nụe i kitẹ botonge makaěbạ ene?

³ Arětạ kaguwạkenge kụ tawe kẹ̌kasilong ene kai pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu Yehuwa. (Mz. 25:14) Kawe nụe Mawu botonge mědal᷊ahapị dingangu taumata marosa katewe tatapẹ̌  masusi? Ual᷊ingu tatěbusi Yesus ”něngěmụ dosang dunia”. (Yoh. 1:29) Yehuwa masingkạ timona-Ne gunang měnadia Měnanal᷊amatẹ̌ taumata ene mang mariadi. Hakị u ene, i Sie botonge mědal᷊ahapị dingangu taumata apang něbiahẹ̌ těntal᷊ang Kristus bědang tawe něgělị pěbawiahe gunang makoạ tatěbusẹ̌.​—Rm. 3:25.

4. Gělịko contoh taumata apang nakoạ hapịu Mawu těntal᷊ang Yesus bědang tawe diměnta su dunia.

⁴ Těntal᷊ang Yesus bědang tawe diměnta su dunia, seng piạ taumata nakoạ hapị u Mawu. Sěngkatau bọu i sire ene kai i Abraham. I sie piạ pangangimang sěbạe matoghasẹ̌. Nal᷊iu 1.000 su taunge bọu papateng i Abraham, Yehuwa nẹ̌sěbạ Abraham kai hapị’E. (Yes. 41:8) Nal᷊ahẹ, papate tawe makarau si Yehuwa bọu hapị ikẹ̌kěndag’E. I Abraham turusẹ̌ tẹ̌tahěndungang i Yehuwa. (Luk. 20:37, 38) Contoh wal᷊inẹ lai ene kai i Ayub. Su tempong kěbị malaekatẹ̌ nẹ̌tampung su sorga, Yehuwa mal᷊uasẹ̌ nẹ̌bisara soal i Ayub. Yehuwa nẹ̌sěbạ Ayub kai ”taumata matul᷊idẹ̌, masatia, matakụ [si Sie], kụ mětẹ̌těngkarau bọu barang dal᷊akị”. (Ayb. 1:6-8) Daniel lai nědal᷊ahapị dingangi Yehuwa. I sie nẹ̌tanạ su wanuang taumata tawe měnẹ̌němbah si Yehuwa karěngụe ěndịu 80 su taunge. Kerea pěndang i Yehuwa soal i Daniel? Tělung sul᷊ẹ malaekatẹ̌ diměnta si Daniel seng maghurang kụ naul᷊ị i sie ’sěbạe kẹ̌kěndagengu [Mawu]’. (Dan. 9:23; 10:11, 19) I kitẹ mangimang Yehuwa tantu sěbạe mapulu saụ mapakawiahẹ̌ kěbị hapị’E apang seng nate.​—Ayb. 14:15.

5. Apa harusẹ̌ koateng tadeạu mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa?

⁵ Orasẹ̌ ini, pira kal᷊awọe taumata tawe nasukụ nědal᷊ahapị dingangi Yehuwa? Piạ jutane taumata. I kitẹ masingkạ ene ual᷊ingu piạ lawọ esẹ, wawine, dingangu manga rariọ su patikụ dunia něnodẹ bọu kakanoạ i sire, i sire kai kahěngang-hěngang mapulu makoạ hapị u Mawu. Yehuwa ’mědẹ̌dal᷊ahapị mapia dingangu taumata naunge matul᷊idẹ̌’. (Amsal 3:32) Jutane taumata ene botonge mědal᷊ahapị dingangi Yehuwa ual᷊ingu i sire mangimang su tatěbusi Yesus. Ual᷊ingu tatěbusi Yesus, i kitẹ botonge mẹ̌diandi měgělị watangeng i kitẹ si Yehuwa kụ nibaptisẹ̌. Su tempong někoạ putusang penting ini, i kitẹ nakoạ bageang bọu jutane taumata seng nibaptisẹ̌ kụ nědal᷊ahapị mapia dingangu Pribadi kaguwạkenge su alam semesta!

6. Kerea měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu?

⁶ Kerea měnodẹ i kitẹ měngẹ̌ngarěga pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu? Kere i Abraham dingangi Ayub, tatapẹ̌ masatia su Mawu nal᷊iu wọu mahasụ su taunge, i kitẹ lai harusẹ̌ masatia, tawẹ soale karěngụe i kitẹ mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Kere i Daniel, i kitẹ harusẹ̌ limembong měngarěga pẹ̌dal᷊ahapị dingangu Mawu sul᷊ungu pěbawiahi kitẹ. (Dan. 6:7, 10, 16, 22) Dingangu tul᷊umang i Yehuwa, i kitẹ botonge tumatěngo haghing sasal᷊ukạ lai měndiagạ pẹ̌dal᷊ahapị dingang’E tatapẹ̌ matoghasẹ̌.​—Flp. 4:13.

7. (a) Tumuhụ Amsal 15:8, kerea pěndang i Yehuwa su tempong i kitẹ mẹ̌doa si Sie? (b) Kerea Yehuwa sumimbahẹ̌ daroang i kitẹ?

⁷ Arětạ wal᷊inẹ kụ tawe kẹ̌kasilong ene kai daroa. Hapị mapia biasane mal᷊uasẹ̌ mẹ̌bawěke soal u apa nikapěndangeng dingangu tẹ̌tiněnang i sire. Apa pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingangi Yehuwa lai kerene? Iya! Yehuwa nẹ̌bisara si kitẹ soal u apa nikapěndangeng dingangu tẹ̌tiněnang’E bọu Alkitapẹ̌. Bọu daroa, i kitẹ lai botonge mẹ̌běke si Sie soal u apa nikapěndangeng dingangu tẹ̌tiněnang i kitẹ. Yehuwa mal᷊uasě dumaringihẹ̌ daroang i kitẹ. (Basa Amsal 15:8.) Ual᷊ingu Yehuwa kai hapị i kitẹ, i Sie tawe kětạeng dumaringihẹ̌  daroang i kitẹ, katewe lai sumimbahẹ̌ daroa ene. Pẹ̌sěngsul᷊ẹ, daroang i kitẹ masahawụ nisimbaheng. Katewe pẹ̌sěngsul᷊ẹ, i kitẹ harusẹ̌ masau mẹ̌doa tadeạu makaěbạ sasimbahe. Maning kerene, i kitẹ botonge mangimang daroang i kitẹ sarung simbaheng su tempo nẹ̌tatahino kụ lai dingangu cara kapaelange. Aramanung, sasimbahẹ̌ bọu Mawu bal᷊inẹ kere tẹ̌tiněnang i kitẹ. Contone, i Sie aramanung tawe napakailang sasal᷊ukạ, katewe něgělị si kitẹ pelesa dingangu katatoghasẹ̌ gunang tumatěngo sasal᷊ukạ ene.​—1 Kor. 10:13.

8. Kerea měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu hadiah daroa?

⁸ Kerea i kitẹ měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu hadiah daroa? Sěmbaụ carane ute tumol᷊e sasasa gunang ’mẹ̌kal᷊iomaneng turusẹ̌’. (1 Tes. 5:17) Yehuwa tawe memaksa si kitẹ mẹ̌doa si Sie. I Sie měngẹ̌ngarěga kawawebasi kitẹ gunang měmile dingangu němahangsang si kitẹ gunang ’marading mẹ̌doa’. (Rm. 12:12) Hakị u ene, i kitẹ měnodẹ pěngangarěga mạeng i kitẹ masau mẹ̌doa sabang ěllo. Tantu su ral᷊ungu daroa i kitẹ lai harusẹ̌ makitarimakasẹ dingangu mẹ̌dalo si Yehuwa.​—Mz. 145:2, 3.

9. Kerea pěndangu sěngkatau saudara soal u daroa, kụ kerea pěndangu soal u daroa?

⁹ Kakạrěngụe i kitẹ mẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu makapěndang i Sie simimbahẹ̌ daroang i kitẹ, pěngangarěgang i kitẹ su daroa lai sarung kakạguwạe. Contone, pěmanda pengalaman i Chris, sěngkatau saudara seng melayani sepenuh waktu karěngụe 47 su taunge. I sie nẹ̌bera, ”Iạ puluang mẹ̌bangung mal᷊uka-l᷊ukadẹ̌ tadeạu botonge mẹ̌doa si Yehuwa. Sěbạe makal᷊uasẹ̌ mẹ̌bisara si Yehuwa su tempong matangěllo buhudeng suměpụ kụ kěbị kakělaěng masadadạ! Manga hal᷊ẹ̌ ene nakakoạ si siạ mapulu makitarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu kěbị hadiah ene, dingangu lai hadiah gunang mẹ̌doa. Bọu ene, su apang bọu nẹ̌doa su tempong hěbi, iạ botonge mẹ̌tikị dingangu hati nurani burěsi.”

10. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měngarěga rohkẹ̌ masusi?

¹⁰ Rohkẹ̌ u Mawu kai hadiah wal᷊inẹ bọu  Mawu kụ harusẹ̌ arěgang i kitẹ. Yesus němahangsang si kitẹ gunang mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi. (Luk. 11:9, 13) Yehuwa něpakẹ rohkẹ̌ masusi gunang měgělị si kitẹ katatoghasẹ̌, sarang lai ’katatoghasẹ̌ sěbạe luar biasa’. (2 Kor. 4:7; Kis. 1:8) Ual᷊ingu tul᷊umang rohkẹ̌ masusi, i kitẹ botonge tumatěngo haghing sasal᷊ukạ.

11. Kerea rohkẹ̌ masusi makatul᷊ung si kitẹ?

¹¹ Rohkẹ̌ masusi botonge makatul᷊ung si kitẹ měkoạ haghing tugasẹ̌ su pelayanan. Rohkẹ̌ masusi lai botonge meningkatkan bakat dingangu keterampilan i kitẹ. Ual᷊ingu ene, su tempong makaěbạ hasilẹ̌ mapaelẹ̌ su pelayanan, i kitẹ mangimang ene nariadi ual᷊ingu tul᷊umang rohkẹ̌ masusi.

12. Tumuhụ Mazmur 139:23, 24, i kitẹ botonge mẹ̌dorong rohkẹ̌ masusi gunang mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ apa?

¹² Cara wal᷊inẹ i kitẹ měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu rohkẹ̌ masusi ene kai mẹ̌doa mẹ̌dorong Yehuwa měmarikěsa apa su naung i kitẹ piạ tiněna arau kapulu nẹ̌sal᷊a. (Basa Mazmur 139:23, 24.) Mạeng i kitẹ mẹ̌dorong hal᷊ẹ̌ ene, Yehuwa sarung měpakẹ rohkẹ̌ masusi gunang mětul᷊ung si kitẹ. Kụ, mạeng i kitẹ makasingkạ si kitẹ piạ tiněna dingangu kapulu nẹ̌sal᷊a, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa tadeạu rohkẹ̌ masusi měgělị si kitẹ katatoghasẹ̌ gunang lumawang ene. Mạeng měkoạ ene, ene něnodẹ i kitẹ nẹ̌tawakal᷊i tawe měkoạ haghing kakanoạ nẹ̌sal᷊a kụ makakoạ Yehuwa měngědo měgělị rohkẹ̌’E masusi si kitẹ.​—Ef. 4:30.

13. Kerea tadeạu i kitẹ limembong měngarěga rohkẹ̌ masusi?

¹³ I kitẹ sarung limembong měngarěga rohkẹ̌ masusi mạeng mẹ̌tiněna kerea rohkẹ̌ masusi nẹ̌tul᷊ung si kitẹ orasẹ̌ ini. Těntal᷊ang bědang tawe naawị sarang sorga, Yesus naul᷊ị su manga murite, ”I kamene sarung makatarimạ kawasa su tempong rohkẹ̌ masusi duměnta si kamene, kụ i kamene sarung makoạ sahidiku . . . sarang tampạ karauange su dunia.” (Kis. 1:8) Manga bawera ene nariadi orasẹ̌ ini. Ual᷊ingu tul᷊umang rohkẹ̌ masusi, nal᷊iu wọu ual᷊u juta stengah taumata bọu patikụ dunia seng nakoạ ělang i Yehuwa. Bọu ene lai, i kitẹ nasěmbaụ dingangu anạu sěmbaụ su patikụ  dunia ual᷊ingu rohkẹ̌ u Mawu nẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu piạ manga sipatẹ̌ mapaelẹ̌, kere kakěndagẹ̌, karal᷊uasẹ̌, dame, kasasabarẹ̌, kapiang naung, kapia, pangangimang, kasasikome naung, dingangu mẹ̌kakědangu watangeng. Manga sipatẹ̌ ini kai ”buang rohkẹ̌ masusi”. (Gal. 5:22, 23) Nal᷊ahẹ, rohkẹ̌ masusi kai hadiah sěbạe maarěga!

14. I sai-sai nẹ̌tul᷊ung si kitẹ su tempong měnginjilẹ̌?

¹⁴ Si kitẹ piạ hadiah maarěga wal᷊inẹ kụ tawe kẹ̌kasilong, ene kai ’měhal᷊ẹ̌ sěngkasio’ dingangi Yehuwa, Yesus, lai manga malaekatẹ̌. (2 Kor. 6:1) I kitẹ něhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi sire su tempong měnginjilẹ̌. Paulus nẹ̌sěbạ i sie dingangi sire apang někoạ hal᷊ẹ̌ ini kai ”hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangu Mawu”. (1 Kor. 3:9) Su tempong měnginjilẹ̌, i kitẹ lai nakoạ hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangi Yesus. Su apang bọu něgělị parenta su manga murite gunang ’měkoạ taumata bọu haghing bangsa mariadi muritẹ̌’, Yesus naul᷊ị, ”Iạ sarung sěntiniạ duměndingang si kamene.” (Mat. 28:19, 20) Manga malaekatẹ̌ lai nẹ̌tul᷊ung si kitẹ. I kitẹ sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i sire něngahạ si kitẹ su tempong něhabarẹ̌ ”habarẹ̌ mapia kěkalẹ̌ . . . su kěbị taumata su dunia”!​—Why. 14:6.

15. Gělịko sěmbaụ contoh su Alkitapẹ̌ něnodẹ Yehuwa piạ bageang penting su pelayanan kẹ̌koateng i kitẹ.

¹⁵ Ual᷊ingu piạ tul᷊umang bọu sorga, apa hasile? Su tempong i kitẹ něnawuhẹ̌ habaru Kararatuang, piram baụ bibitẹ̌ ene nanawo su naung mapulu měnarimạ kụ ene timuwo. (Mat. 13:18, 23) I sai nakatuwo bibitu katěngadẹ̌ ene kụ nakakoạ ene nẹ̌buah? Yesus nělahẹ tawẹ apa taumata botonge makoạ murite mạeng i Amange tawe němol᷊eng tau ene. (Yoh. 6:44) Alkitapẹ̌ něgělị contoh mal᷊ahẹ soal u hal᷊ẹ̌ ini. Sěngsul᷊ẹ tempo, i Paulus něnginjilẹ̌ su manga wawine su rělahu soa Filipi. Pěmanda apa niul᷊ị u Alkitapẹ̌ soal u sěngkatau wawine sene, arenge Lidia: ”Yehuwa němuka pakal᷊oahẹ̌ naung i Lidia gunang měnarimạ manga bawerang i Paulus.” (Kis. 16:13-15) Kere i Lidia, jutane taumata wal᷊inẹ lai niwol᷊eng i Yehuwa.

16. I sai harusẹ̌ makaěbạ daralo su tempong i kitẹ nakaěbạ hasilẹ̌ mapaelẹ̌ su pelayanan?

¹⁶ I sai makaěbạ daralo su tempong i kitẹ nakaěbạ hasilẹ̌ mapaelẹ̌ su pelayanan? I Paulus simimbahẹ̌ kakiwal᷊o ini su tempong i sie němohẹ suratẹ̌ gunang sidang su Korintus. I sie nẹ̌bera, ”Iạ nẹ̌suang, i Apolos něněbohẹ̌, katewe Mawu napakatuwo ene. Hakị u ene, penting bal᷊inẹbe i sai nẹ̌suang arau i sai něněbohẹ̌, katewe Mawu seng napakatuwo ene.” (1 Kor. 3:6, 7) Kere i Paulus, i kitẹ měgělị daralo si Yehuwa ual᷊ingu kěbị hasilẹ̌ mapaelẹ̌ seng nikaěbạ i kitẹ su pelayanan.

17. Kerea i kitẹ měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu botonge ’měhal᷊ẹ̌ sěngkasio’ dingangi Yehuwa, Yesus, lai manga malaekatẹ̌?

¹⁷ Kerea i kitẹ měnodẹ pěngangarěga ual᷊ingu nakaěbạ kehormatan gunang ’měhal᷊ẹ̌ sěngkasio’ dingangi Yehuwa, Yesus, lai manga malaekatẹ̌? I kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i měhabarẹ̌ habarẹ̌ mapia su taumata wal᷊inẹ. Piạ lawọ cara gunang měkoạ ini, kere měnginjilẹ̌ su tampạ piạ lawọ taumata arau bọu wal᷊e sarang bal᷊e. (Kis. 20:20) Lawọ lai mal᷊uasẹ̌ něgělị kesaksian tawe resmi. Su tempong nẹ̌sombang dingangu taumata, i sire měgělị adatẹ̌ kụ lai mahimumu nẹ̌bawěke dingangu tau ene. Mạeng tau ene mapulu mẹ̌bawěke, i sire sarung měmahiạ habarẹ̌ mapia Kararatuang.

18-19. (a) Kerea i kitẹ měněbohẹ̌ bibitu katěngadẹ̌? (b) Běkeko sěmbaụ pengalaman něnodẹ Yehuwa nẹ̌tul᷊ung sěngkatau měngangěndung Alkitapẹ̌.

¹⁸ Ual᷊ingu nakoạ ”hapị sěngkapěhal᷊ẹ̌ dingangu Mawu”, i kitẹ bal᷊inẹ kětạeng  mẹ̌suang bibitu katěngadẹ̌ katewe lai měněbohẹ̌ ene. Su tempong piạ u mapulu dumaringihẹ̌ habarẹ̌ mapia, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tiwo si sie. Arau, i kitẹ botonge makitul᷊ung su penyiar wal᷊inẹ gunang mẹ̌tiwo si sie tadeạu i sie měngěndung Alkitapẹ̌. Su tempong i sie turusẹ̌ něngěndung, i kitẹ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakasilo kerea Yehuwa nẹ̌tul᷊ung si sie němal᷊ui naung dingangu tiněnane.

¹⁹ Pěmanda pengalaman i Raphalalani, sěngkatau saudara su Afrika Selatan. Kangerẹ i sie kai tahahopa. Su apang bọu něngěndung Alkitapẹ̌, i sie mal᷊uasẹ̌ dingangu apa seng niěndungange. Katewe, i sie masigěsạ měnarimạ apa niul᷊ịu Alkitapẹ̌ soal u mẹ̌bisara su manga upung apang seng nate. (Ul. 18:10-12) Kadodọ-kadodọ i sie němala Mawu němalui tiněnane. Kụ samurine i sie něngědo nakoạ tahahopa, maning i sie tawẹ apa hal᷊ẹ̌ wal᷊inẹ. Orasẹ̌ ini, umuri Raphalalani seng 60 su taunge. I sie naul᷊ị, ”Iạ makitarimakasẹ su Sahiding Yehuwa ual᷊ingu nẹ̌tul᷊ung si siạ dingangu lawọ cara, kere nẹ̌tul᷊ung nědeạ hal᷊ẹ̌. Katewe kahumotongange, iạ makitarimakasẹ si Yehuwa ual᷊ingu nẹ̌tul᷊ung si siạ němurěsi pěbawiahẹ̌ku, hakị u orasẹ̌ ini iạ botonge nibaptisẹ̌ dingangu botonge tumol᷊e měnginjilẹ̌.”

20. I kau mapulu turusẹ̌ měkoạ apa?

²⁰ Su pěngangěndungang ini, i kitẹ seng něngěndung ěpạ arětạ tawe kẹ̌kasilong. Bọu ěpạ arětạ ene, arětạ něngělembong maarěga ene kai mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. Su tempong nědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa, i kitẹ botonge makaěbạ arětạ bal᷊inẹ, kere mẹ̌doa, makaěbạ tul᷊umang bọu rohkẹ̌ masusi, dingangu měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangi Yehuwa, Yesus, lai manga malaekatẹ̌. Karimạko i kitẹ turusẹ̌ měngarěga kěbị arětạ tawe kẹ̌kasilong ene. Kụ karimạko i kitẹ tawe měngědo makitarimakasẹ si Yehuwa, Hapị sěbạe mapia.