1-2. (a) Tumuhụ Efesus 6:16, kawe nụe si kitẹ harusẹ̌ piạ ”perisai gěguwạ pangangimang”? (b) Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ?

APA si kau piạ ”perisai gěguwạ pangangimang”? (Basa Efesus 6:16.) Tantu piạ. Kere perisai gěguwạ makariagạ kěbị badangu, pangangimangu lai makariagạ si kau bọu kakanoạ amoral, kekerasan, dingangu kěbị kakanoạ tawe nẹ̌tatahino dingangu atorangu Mawu.

² Katewe, i kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ”ěllo pěngěngsuenge” kụ pangangimang i kitẹ turusẹ̌ sẹ̌sal᷊ukateng. (2 Tim. 3:1) Kerea i kau botonge měmarikěsa apa perisai pangangimangu bědang matoghasẹ̌? Kụ kerea i kau botonge turusẹ̌ měněngal᷊ẹ̌ matoghasẹ̌ perisai pangangimangu? Mahịe měngěndung sasimbahu manga kakiwal᷊o ene.

3. Apa sarung koatengu prajurit su perisai i sire, kụ kawe nụe?

³ Su zaman Alkitapẹ̌, prajurit měpẹ̌pakẹ perisai nilapisu pising binatang. Prajurit měmuhang lana su perisai tadeạu pising binatang tatapẹ̌ mapaelẹ̌ dingangu bageang bọu logam tawe mẹ̌karatẹ̌. Mạeng perisai sěngkatau prajurit narusa, i sie sarung saụ měkoạ ene pakapia tadeạu sěntiniạ sadia mẹ̌sekẹ. Bọu contoh ini, apa kaěndungangu soal u měndiagạ pangangimang?

4. Kawe nụe i kitẹ harusẹ̌ měmarikěsa perisai pangangimang i kitẹ, kụ kerea carane?

⁴ Kere prajurit su tempong tamai, i kitẹ lai harusẹ̌ marading měmarikěsa dingangu měndiagạ perisai pangangimang tadeạu sěntiniạ sadia mẹ̌sekẹ. I kitẹ tau Kristen ene su pẹ̌seketang rohani kụ harusẹ̌ lumawang manga rohkẹ̌ dal᷊akị. (Ef. 6:10-12) Tawẹ apa taumata wal᷊inẹ botonge makariagạ perisai pangangimang i kitẹ gunang i kitẹ. Kerea tadeạu i kitẹ sadia su tempong piạ sasal᷊ukạ? Humotong, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌doa makitul᷊ung su Mawu. Bọu  ene, i kitẹ botonge měpakẹ Alkitapẹ̌ gunang měmarikěsa apa pangangimang i kitẹ nẹ̌tatahino dingangu kapulung Mawu. (Ibr. 4:12) Alkitapẹ̌ nẹ̌bera, ”Pangimangke si Yehuwa dingangu kaguwạu naungu, kụ abe pěngumbala su kasingkạu hala.” (Amsal 3:5, 6) Apidu mẹ̌tiněna ayatẹ̌ ini, pẹ̌tahěndung situasi nikahombangeng i kitẹ buhu ini, kụ putusang apa nikoạ i kitẹ. Contone, apa i kitẹ nakahombang masalah ekonomi? Apa i kitẹ nẹ̌tahěndung bawera su Ibrani 13:5, ”Iạ tawe měněntang si kau, dingangu Iạ tawe měmala si kau”? Apa diandi ini nakakoạ si kitẹ mangimang Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung? Mạeng i kitẹ mangimang, ene něnodẹ i kitẹ něndiagạ perisai pangangimang tatapẹ̌ mapaelẹ̌ dingangu matoghasẹ̌.

5. Ěndịu apa nikasingkạ i kitẹ su tempong němarikěsa pangangimang?

⁵ I kitẹ aramanung huměkosẹ̌ su tempong měmarikěsa pangangimang i kitẹ. I kitẹ ěndịu buhudeng nakasingkạ piạ bageang bědang kurang si kitẹ. Contone, i kitẹ nasadarẹ̌ pěndang tumanịu guměnggang, konti, dingangu pěndang nakadodọ naung seng nakarusa pangangimang i kitẹ. Mạeng ene nariadi, kerea i kitẹ botonge měndiagạ pangangimang tadeạu tawe sauneng marusa?

6. Apa kěbị pěndang guměnggang ene ral᷊akị? Gělịko contone.

⁶ Tawe kěbị pěndang guměnggang ene ral᷊akị. Contone, mapaelẹ̌ mạeng i kitẹ guměnggang soal u kerea makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa dingangi Yesus. (1 Kor. 7:32) Mạeng i kitẹ někoạ dosa gěguwạ, i kitẹ guměnggang soal u kerea saụ mědal᷊ahapị dingangu Mawu. (Mz. 38:18) I kitẹ lai gụgěnggang kerea makal᷊uasẹ̌ kawing, kerea měnukụ kebutuhan keluarga, dingangu gụgěnggang soal u anạu sěmbaụ.​—1 Kor. 7:33; 2 Kor. 11:28.

7. (a) Kerea pěndang tumanịu guměnggang makarusa pangangimang i kitẹ? (b) Tumuhụ Amsal 29:25, kawe nụe i kitẹ tawe harusẹ̌ matakụ su taumata?

⁷ Katewe, pěndang tumanịu guměnggang sarung makarusa pangangimang i kitẹ. Contone, i kitẹ aramanung turusẹ̌ gụgěnggang soal u kaěng dingangu pakeang. (Mat. 6:31, 32) Hakị u ene, i kitẹ ěndịu turusẹ̌ mětẹ̌tiněna kerea makaěbạ arětạ. Ene makakoạ si kitẹ kuměndagẹ̌ su roitẹ̌. Mạeng i kitẹ měmala hal᷊ẹ̌ ene, pangangimang i kitẹ si Yehuwa sarung mělome kụ pẹ̌dal᷊ahapị i kitẹ dingang’E sarung marusa. (Mrk. 4:19; 1 Tim. 6:10) Arau i kitẹ makoạ tumanịu guměnggang soal u apa tẹ̌tiněnangu taumata wal᷊inẹ soal i kitẹ. I kitẹ aramanung limembong matakụ heghesang arau darihangu taumata sul᷊ungu matakụ tawe makal᷊uasẹ̌ si Yehuwa. Gunang měndiagạ watangeng i kitẹ bọu bahaya ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌dorong Yehuwa měgělị pangangimang dingangu kawawahani tadeạu i kitẹ botonge tumatěngo sasal᷊ukạ ene.​—Basa Amsal 29:25; Luk. 17:5.

8. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ su tempong piạ u maul᷊ị konti?

⁸ Setang, ”amangu konti”, něpakẹ si sire apang su al᷊ungu kawasane gunang měnawuhẹ̌ konti soal i Yehuwa dingangu soal u anạu sěmbaụ. (Yoh. 8:44) Contone, taumata murtad něnawuhẹ̌ konti dingangu naul᷊ị fakta nẹ̌sal᷊a soal u organisasing Yehuwa su situs web dingangu bọu televisi arau media wal᷊inẹ. Manga konti ene kai ”panah piạ putunge” bọu Setang. (Ef. 6:16) Apa koateng i kitẹ mạeng piạ taumata maul᷊ị konti kerene si kitẹ? I kitẹ madiri dumaringihẹ̌! Kawe nụe? Ual᷊ingu i kitẹ mangimang si Yehuwa dingangu mangimang su anạu sěmbaụ. I kitẹ tawe berkomunikasi  dingangu taumata murtad. I kitẹ tawe mẹ̌darendehẹ̌ dingangi sire soal u haghing hal᷊ẹ̌ arau gunang haghing alasang, maning i kitẹ sěbạe penasaran soal u apa niul᷊ị i sire.

9. Kerea pěndang nakadodọ naung piạ pěngarune si kitẹ?

⁹ Pěndang nakadodọ naung makal᷊ome pangangimang i kitẹ. Pẹ̌sěngsul᷊ẹ i kitẹ nakadodọ naung ual᷊ingu piạ masalah. Tantu, i kitẹ tawe makailang manga masalah ene. Katewe, i kitẹ tawe wotonge měngkate mẹ̌tiněna masalang i kitẹ sabang tempo. Mạeng turusẹ̌ mẹ̌tiněna masalah, i kitẹ sarung miwul᷊e manga hal᷊ẹ̌ mapia seng nirianding Yehuwa. (Why. 21:3, 4) Pěndang nakadodọ naung makal᷊ome dingangu makakoạ si kitẹ měngědo mẹ̌tahamawu si Yehuwa. (Amsal 24:10) Katewe, ene tawe harusẹ̌ mariadi si kitẹ.

10. Apa wotonge kaěndungang i kitẹ bọu suratu sěngkatau saudari?

¹⁰ Pẹ̌tiněna kerea sěngkatau saudari su Amerika Serikat něndiagạ pangangimange apidu mětẹ̌tangkiang kawinge masakị mawěhạ. I sie němohẹ suratẹ̌ sarang kantor pusat, kụ naul᷊ị, ”Situasing i kami pẹ̌sěngsul᷊ẹ mawěhạ dingangu makakadodọ naung, katewe pělaharapi kami matoghasẹ̌. Iạ sěbạe makitarimakasẹ ual᷊ingu kěbị hal᷊ẹ̌ seng nighělị i Yehuwa gunang měnoghasẹ̌ pangangimang i kitẹ dingangu gunang měmahangsang si kitẹ. I kami sěbạe membutuhkan sasasa dingangu pělahiborẹ̌ ene. Ene nakatul᷊ung si kami turusẹ̌ nẹ̌tahamawu si Yehuwa dingangu nẹ̌tatahang timatěngo sasal᷊ukạ bọu Setang.” Bọu bawerang saudari ene, i kitẹ něngěndung i kitẹ botonge lumawang pěndang nakadodọ naung. Kerea carane? Pẹ̌tahěndung masalang i kitẹ ene kai sasal᷊ukạ bọu Setang. Pangimangke Yehuwa sarung měhiborẹ̌ si kitẹ. Kụ, pěngarěga kaěng rohani seng nisadia-Ne.

11. Gunang makasingkạ apa pangangimang i kitẹ matoghasẹ̌, manga kakiwal᷊o apa harusẹ̌ tiněnang i kitẹ?

¹¹ Apa i kau nakasilo su bageang sude perisai pangangimangu harusẹ̌ toghaseng? Su pira wul᷊ang nal᷊iu, apa i kau limawang pěndang tumanịu guměnggang? Apa i kau limawang kapulu dumaringihẹ̌ su taumata murtad kụ tawe nẹ̌darendehẹ̌ dingangi sire  soal u konti lẹ̌ul᷊ịkang i sire? Apa i kau limawang pěndang nakadodọ naung? Mạeng i kau někoạ ene, ene něnodẹ pangangimangu tatapẹ̌ matoghasẹ̌. Katewe, i kitẹ harusẹ̌ maingatẹ̌ ual᷊ingu Setang lai měpẹ̌pakẹ senjata wal᷊inẹ gunang lumawang si kitẹ. Mahi měngěndung sěmbaụ bọu manga senjata ene.

12. Apa sarung mariadi mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ hal᷊ẹ̌ materi?

¹² Mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ hal᷊ẹ̌ materi, pangangimang i kitẹ sarung mělome kụ i kitẹ seng tawe masěmangatẹ̌ měkoạ hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. Rasul Paulus naul᷊ị, ”Tawẹ apa prajuritẹ̌ měkoạ urusangu bisnisẹ̌, ual᷊ingu i sie mapulu makal᷊uasẹ̌ tau seng někoạ si sie nakoạ prajuritẹ̌.” (2 Tim. 2:4) Kangerẹ, prajuritu Romawi tawe wotonge měkoạ hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ. Apa tětal᷊e mạeng sěngkatau prajurit lumawang atorang ene?

13. Kawe nụe sěngkatau prajuritẹ̌ tawe wotonge mẹ̌bisnisẹ̌?

¹³ Pẹ̌tiněna situasi ini. Sěmbaụ kelompok prajuritẹ̌ nělatihan mẹ̌sekẹ, katewe sěngkatau hapị i sire tawe dịe. I sie nakoạ sarang pasarẹ̌ kụ nẹ̌balantẹ. Su tempong bawělo, manga prajurit ene něpakẹ tempo gunang měmarikěsa pakeang gunang mẹ̌sekẹ dingangu něngasa pedang i sire. Katewe, sěngkatau prajurit piạ bawal᷊ụe něpakẹ tempone gunang měnadia kaěng bal᷊ụkang dịěllone. Katewe, su tempong namal᷊ukadẹ̌, piạ sědụ sěngkělěndịu diměnta. Prajurit sude sarung sadia mẹ̌sekẹ dingangu makal᷊uasẹ̌ těmbonange? Kụ, mạeng i kau ene su pẹ̌seketang ene, i kau mapulu dumarisị su sěndihangu prajurit sude, prajurit seng sadia mẹ̌sekẹ arau prajurit sibukẹ̌ dingangu hal᷊ẹ̌ bal᷊inẹ?

14. Ual᷊ingu i kitẹ prajuriti Kristus, hal᷊ẹ̌ apa limembong maarěga si kitẹ?

¹⁴ Kere prajuritẹ̌ mapaelẹ̌, i kitẹ tawe mělenga bọu timona kahumotongange, ene kai makal᷊uasẹ̌ Těmbonang i kitẹ, Yehuwa dingangi Kristus. Ene limembong maarěga sul᷊ungu kěbị haghi botonge kaěbạkeng i kitẹ su duniang Setang. I kitẹ měmarikěsạ apa i kitẹ piạ tempo dingangu katatoghasẹ̌ gunang mẹ̌tahamawu si Yehuwa. I kitẹ lai mapulu turusẹ̌ měndiagạ  perisai pangangimang i kitẹ dingangu senjata rohani wal᷊inẹ tatapẹ̌ mapaelẹ̌.

15. Laingatẹ̌ apa nighělị i Paulus si kitẹ, kụ kawe nụe?

¹⁵ I kitẹ harusẹ̌ sěntiniạ maingatẹ̌! Kawe nụe? Rasul Paulus něgělị laingatẹ̌ ”taumata apang mapulu makalạ” sarung ”mělenga bọu pangangimang”. (1 Tim. 6:9, 10) Bawera ”mělenga” mangal᷊ene i kitẹ sarung makoạ sěbạe fokus makaěbạ haghing barang, kụ ene bal᷊inẹ kebutuhan i kitẹ. Si kitẹ sarung piạ ”lawọ kapulu wodokẹ̌ dingangu makạdugi”. Sul᷊ungu měmala manga kapulu ene sumuẹ̌ su naung, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tahěndung kěbị ene kai senjata makawahaya si kitẹ.

16. Běke su Markus 10:17-22 nakakoạ si kitẹ mẹ̌tiněna manga kakiwal᷊o apa?

¹⁶ Aramanung si kitẹ piạ doitẹ̌ gunang měmělị lawọ barang. Apa nẹ̌sal᷊a mạeng i kitẹ měměli barang bal᷊inẹ kebutuhan i kitẹ? Tala wue. Katewe pẹ̌tiněna manga kakiwal᷊o ini: Maning i kitẹ makawěli sěmbaụ barang, apa i kitẹ kahěngang-hěngang piạ tempo lai katatoghasẹ̌ gunang měpakẹ dingangu měngurusẹ̌ barang ene? Bọu ene lai, apa kakěndagi kitẹ su hal᷊ẹ̌ materi něnětạ kakạguwạe? Apa kakěndagi kitẹ su hal᷊ẹ̌ materi nakakoạ si kitẹ mẹ̌sul᷊ungu sěngkatau umbaseng tawe něnarimạ undangan i Yesus gunang měkoạ limembong mal᷊awọ hal᷊ẹ̌ u Mawu? (Basa Markus  10:17-22.) Limembong kapaelange si kitẹ ute měbiahẹ̌ sederhana dingangu měpakẹ tempo sěbạe maarěga lai katatoghasi kitẹ gunang měkoạ kapulung Mawu.

17. Apa harusẹ̌ turusẹ̌ tahěndungang i kitẹ?

¹⁷ I kitẹ harusẹ̌ turusẹ̌ mẹ̌tahěndung i kitẹ ene su pẹ̌seketang kụ harusẹ̌ sadia mẹ̌sekẹ ěllo-ěllo. (Why. 12:17) Anạu sěmbaụ tawe makawawa perisai pangangimang i kitẹ gunang i kitẹ. I kitẹ hala harusẹ̌ měněngal᷊ẹ̌ ene pakatoghasẹ̌.

18. Kawe nụe prajuritẹ̌ harusẹ̌ měněngal᷊ẹ̌ pakatoghasẹ̌ perisai i sire?

¹⁸ Kangerẹ, sěngkatau prajuritẹ̌ lẹ̌adateng mạeng i sie bahani su pẹ̌seketang. Katewe, mạeng i sie mapul᷊ẹ tawe nẹ̌bawa perisai, i sie sarung mamea. Sěngkatau sejarawan Romawi arenge Tacitus, němohẹ, ”Mạeng perisai sěngkatau prajuritẹ̌ natěntang, ene sěbạe makamea.” Ene sěmbaụ alasang kawe nụe prajuritẹ̌ harusẹ̌ měněngal᷊ẹ̌ matoghasẹ̌ perisai i sire.

19. Kerea carane měněngal᷊ẹ̌ matoghasẹ̌ perisai pangangimang i kitẹ?

¹⁹ Cara i kitẹ turusẹ̌ měněngal᷊ẹ̌ matoghasẹ̌ perisai pangangimang ene kai marading duměnta su pěngangibadang lai mẹ̌bisara soal u areng i Yehuwa dingangu Kararatuang’E. (Ibr. 10:23-25) Bọu ene lai, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌basa Hengetangu Mawu ěllo-ěllo dingangu mẹ̌doa mẹ̌dorong Yehuwa mẹ̌tul᷊ung si kitẹ měkoạ apa seng niwasa. (2 Tim. 3:16, 17) Mạeng měkoạ ene, tawẹ apa senjata paketangu Setang sarung makawahaya si kitẹ sarang karěngụe. (Yes. 54:17) ”Perisai gěguwạ pangangimang” sarung makariagạ si kitẹ. I kitẹ sarung bahani měhal᷊ẹ̌ sěngkasio dingangu anạu sěmbaụ. I kitẹ sarung makauntung su pẹ̌seketang ěllo-ěllo. Kụ limembong penting, i kitẹ sarung ene su sěmběkang i Yesus su tempong i sie makauntung lumawang Setang dingangu tumatol᷊ene.​—Why. 17:14; 20:10.