Mal᷊uasẹ̌ Taumata Apang Mětẹ̌tahamawu ”Mawu Mal᷊uasẹ̌”
”Mal᷊uasẹ̌ umatẹ̌ kụ Mawune kai i Yehuwa!”—MAZMUR 144:15.
1. Kawe nụe Sahiding Yehuwa kai umatẹ̌ mal᷊uasẹ̌? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)
SAHIDING YEHUWA kai umatẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Sabang i sire mẹ̌komol᷊ẹ̌, maning ene su pěngangibadang, kebaktian, arau acara ramah tamah, i sire měbẹ̌bawěke dingangu mědẹ̌dal᷊ěge. Kawe nụe i sire sěbạe mal᷊uasẹ̌? Alasang kahumotongange ute ual᷊ingu i sire masingkạ si Yehuwa, ”Mawu mal᷊uasẹ̌”. I sire mětẹ̌tahamawu si Sie dingangu mětẹ̌tawakal᷊i mẹ̌těno si Sie. (1 Timotius 1:11; Mazmur 16:11) Yehuwa kai Simbul᷊u karal᷊uasẹ̌, hakị u ene i Sie mapulu i kitẹ mal᷊uasẹ̌, kụ i Sie něgělị si kitẹ lawọ alasang gunang mal᷊uasẹ̌.—Ulangan 12:7; Pengkhotbah 3:12, 13.
2, 3. (a) Apa mangal᷊ene mal᷊uasẹ̌? (b) Kawe nụe i kitẹ aramanung masigěsạ makapěndang karal᷊uasẹ̌?
2 Mạeng i kau kerea? Apa i kau mal᷊uasẹ̌? Taumata mal᷊uasẹ̌ ene mangal᷊ene nakapěndang karal᷊uasẹ̌ su pěbawiahe. Alkitapẹ̌ naul᷊ị taumata nial᷊amateng i Yehuwa kahěngang-kahěngang mal᷊uasẹ̌. Katewe kawe nụe masigěsạ makapěndang karal᷊uasẹ̌ su dunia ini?
1 Timotius 6:15; Matius 11:28-30) Su Nasẹ̌ su Wul᷊udẹ̌, Yesus nẹ̌sěbạ piram baụ sipatẹ̌ makatul᷊ung si kitẹ mal᷊uasẹ̌ maning i kitẹ tụtatěngo lawọ masalah ual᷊ingu měbẹ̌biahẹ̌ su duniang Setang.
3 Pẹ̌sěnsul᷊ẹ masigěsạ makapěndang karal᷊uasẹ̌ mạeng tụtatěngo masalah gěguwạ. Contone aramanung taumata ikẹ̌kěndagi kitẹ nate arau nisěbang bọu sidang, i kitẹ nẹ̌cere, arau nikailangengu hal᷊ẹ̌. I kitẹ lai ěndịu masigěsạ makapěndang karal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ hanesẹ̌ mẹ̌dal᷊ia dingangu keluarga, mạeng lẹ̌heghesangu hapị su sikol᷊ah arau su pělahal᷊ẹ̌kang, arau mạeng dẹ̌darihang arau niselẹ̌ ual᷊ingu mětẹ̌tahamawu si Yehuwa. Arau aramanung badang měnětạ tạ sehate, masakị mawěhạ, arau depresi. Katewe, pẹ̌tahěndung i Yesus Kristus ”Měngangawasa mal᷊uasẹ̌” puluang měhiborẹ̌ taumata dingangu měkoạ i sire mal᷊uasẹ̌. (MẠENG TAWẸ APA YEHUWA, I KITẸ TAWE MAL᷊UASẸ̌
4, 5. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu mal᷊uasẹ̌ dingangu tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌?
4 Hal᷊ẹ̌ kahumotongange nisěbạ i Yesus kai hal᷊ẹ̌ sěbạe penting. I sie naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang sadarẹ̌ i sire piạ kebutuhan rohani, ual᷊ingu Kararatuang u sorga kai tataghuaneng i sire.” (Matius 5:3) Mạeng i kitẹ sadarẹ̌ i kitẹ piạ kebutuhan rohani, i kitẹ sadarẹ̌ i kitẹ harusẹ̌ masingkạ su Mawu dingangu harusẹ̌ mẹ̌dorong tul᷊umang dingangu laahạ’E. Kerea měnodẹ ene? Carane utẹ měngěndung Alkitapẹ̌, tumuhụ su Mawu, dingangu měmělọ ibadah si Sie su tampạ kahumotongange su pěbawiahi kitẹ. Měkoạ manga hal᷊ẹ̌ ini makatul᷊ung si kitẹ tadeạu mal᷊uasẹ̌. Pangangimang i kitẹ soal u dianding Mawu seng mal᷊ighạ mariadi sauneng kakạtoghase. Kụ ”pělaharapẹ̌ makal᷊uasẹ̌” nikaěbạ i kitẹ su ral᷊ungu Alkitapẹ̌ sarung makatoghasẹ̌ si kitẹ.—Titus 2:13.
5 Mạeng i kitẹ mapulu mal᷊uasẹ̌ maning apa nariadi su pěbawiahẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ měnoghasẹ̌ pẹ̌dal᷊ahapị dingangi Yehuwa. Rasul Paulus němohẹ, ”Turusẹ̌e pakaral᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i Tuang. Sěnsul᷊ẹko lai iạ maul᷊ị: Pakaral᷊uasẹ̌!” (Filipi 4:4) Tadeạu mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa, si kitẹ harusẹ̌ piạ pelesa bọu Mawu. Hengetang u Mawu naul᷊ị, ”Taumata nakaěbạ pelesa mal᷊uasẹ̌, kerene lai taumata apang nakaěbạ kasingkạ. Ene kai kalung pěbawiahẹ̌ si sire apang měnẹ̌něngal᷊ẹ̌ ene, kụ taumata apang měnẹ̌něngal᷊ẹ̌ ene matoghasẹ̌ sarung isěbạ mal᷊uasẹ̌.”—Amsal 3:13, 18.
Tadeạu tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌, i kitẹ harusẹ̌ měkoạ apa seng niěndungang i kitẹ
6. Apa lai harusẹ̌ koateng i kitẹ tadeạu turusẹ̌ mal᷊uasẹ̌?
6 Tadeạu tatapẹ̌ mal᷊uasẹ̌, i kitẹ lai harusẹ̌ turusẹ̌ měkoạ apa seng niěndungang i kitẹ su Alkitapẹ̌. Yesus napakal᷊ahẹ hal᷊ẹ̌ ini su tempong i sie naul᷊ị, ”Orasẹ̌ ini i kamene masingkạ manga hal᷊ẹ̌ ene, katewe i kamene sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng měkoạ manga halẹ̌ ene.” (Yohanes 13:17; basa Yakobus 1:25.) Ini sěbạe penting tadeạu kebutuhan rohaning i kitẹ masukụ kụ i kitẹ turusẹ̌ mal᷊uasẹ̌. Katewe kerea i kitẹ botonge mal᷊uasẹ̌ maning piạ lawọ barang makasusah naung i kitẹ? Pěmanda apa niul᷊ị i Yesus tuhụe su Nasẹ̌ su Wul᷊udẹ̌.
MANGA SIPATẸ̌ MAKAKOẠ SI KITẸ MAL᷊UASẸ̌
7. Kerea taumata nasusah naung botonge mal᷊uasẹ̌?
7 ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang nasusah naung, ual᷊ingu i sire sarung makaěbạ pělahiborẹ̌.” (Matius 5:4) Aramanung i kitẹ nẹ̌tiněna, ’Kerea taumata nasusah naung botonge mal᷊uasẹ̌?’ Yesus tawe nẹ̌bisara soal u kěbị taumata apang nasusah naung. Lawọ taumata dal᷊akị lai nasusah naung ual᷊ingu masalah su ”ěllo pěngěnsuenge” kụ ”masigěsạ tatěngong”. (2 Timotius 3:1) Katewe, i sire kětạeng mětẹ̌tiněna soal u watangeng i sire hala bal᷊inẹ soal i Yehuwa. Hakị u ene i sire tawe nědal᷊ahapị dingangi Yehuwa kụ biahi sire tawe mal᷊uasẹ̌. Yesus nẹ̌bisara soal u taumata apang sadarẹ̌ kebutuhan rohaning i sire. I sire nasusah naung ual᷊ingu nakasilo lawọ taumata madiri měnarimạ Mawu dingangu tawe měbẹ̌biahẹ̌ tuhụ atorangu Mawu. I sire lai masingkạ i sire marosa, kụ i sire lai nakasilo lawọ barang dal᷊akị nariadi su dunia. Yehuwa měmẹ̌manda si sire apang nasusah naung, něhiborẹ̌ si sire bọu Hengetang’E, kụ něgělị si sire karal᷊uasẹ̌ dingangu pěbawiahẹ̌.—Basa Yehezkiel 5:11; 9:4.
8. Kerea naung masikome makatul᷊ung si kitẹ tadeạu mal᷊uasẹ̌?
8 ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang naunge masikome, ual᷊ingu i sire sarung kapusakatengu dunia.” (Matius 5:5) Kerea naung masikome makatul᷊ung si kitẹ tadeạu mal᷊uasẹ̌? Lawọ taumata puluang mẹ̌dal᷊ia dingangu makasarẹ̌, kụ ene nakakoạ piạ lawọ masalah. Katewe su tempong i sire něngěndung těntiro nihino, i sire nẹ̌bal᷊ui kụ něpakẹ ”pěbawiahẹ̌ buhu”. Orasẹ̌ ini, i sire něnodẹ̌ ”kakěndagẹ̌, tatal᷊ěntụ, kapiang naung, kasasanạu naung, kasasikome naung, dingangu kasasabarẹ̌”. (Kolose 3:9-12) Hasile i sire nakapěndang pẹ̌darame, mararame dingangu taumata wal᷊inẹ, lai nakapěndang karal᷊uasẹ̌. Bọu ene lai, Hengetang u Mawu nẹ̌diandi i sire sarung ”kapusakatengu dunia”.—Mazmur 37:8-10, 29.
9. (a) Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus taumata apang naunge masikome sarung ”kapusakatengu dunia ini”? (b) Kawe nụe ”apang nahutung dingangu naroung barang nihino” sarung mal᷊uasẹ̌?
9 Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus su tempong i sie naul᷊ị taumata apang naunge masikome sarung ”kapusakatengu dunia ini”? I sire apang nilanisẹ̌ sarung kapusakatengu dunia ini su tempong i sire makoạ imang dingangu datu kụ mẹ̌parenta dunia. (Wahyu 20:6) Jutane taumata apang tawẹ apa pělaharapẹ̌ sarang sorga, sarung kapusakatengu dunia su tempong mětanạ sene sarang karěngụe. I sire sarung makoạ masukụ, dingangu makahombang pẹ̌darame lai karal᷊uasẹ̌. I Yesus nẹ̌bisara soal u darua kelompok ini su tempong i sie naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang nahutung dingangu naroung barang nihino.” (Matius 5:6) Su tempong Yehuwa mapakailang karal᷊akisẹ̌, i sire botonge turusẹ̌ měkoạ barang nihino. (2 Petrus 3:13) Su dunia wuhu, taumata měkẹ̌koạ barang nihino sarung mal᷊uasẹ̌, kụ seng tawe masusah naung ual᷊ingu kakanoạu taumata dal᷊akị.—Mazmur 37:17.
10. Apa mangal᷊ene měnodẹ tatal᷊ěntụ?
10 ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang matal᷊ěntụ, ual᷊ingu i sire lai sarung tal᷊ěntụkang.” (Matius 5:7) Taumata matal᷊ěntụ ene masikome naunge, mapia, dingangu matal᷊ěntụ su taumata apang nasigěsạ. Katewe tatal᷊ěntụ ene bal᷊inẹ kětạeng pěndang. Alkitapẹ̌ něněntiro i kitẹ měnodẹ tatal᷊ěntụ su tempong i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung taumata wal᷊inẹ.
11. Apa kaěndungang i kitẹ bọu papinintu soal u tau Samaria naunge mapia?
11 Basa Lukas 10:30-37. Papinintu i Yesus soal u tau Samaria naunge mapia, nělahẹ kerea carane měnodẹ tatal᷊ěntụ. Tau Samaria ene timal᷊ěntụ su tau nasigěsạ ene, hakị u ene i sie mapulu mẹ̌tul᷊ung si sie. Bọu nẹ̌běke papinintu ene, i sie naul᷊ị, ”Dakọe kụ pěkoạe kerene lai.” Hakị u ene, i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌tiněna, ’Apa iạ seng někoạ hal᷊ẹ̌ mẹ̌sul᷊ung? Apa iạ někoạ apa nikoạ u tau Samaria? Mạeng taumata wal᷊inẹ nasigěsạ, apa iạ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung si sire? Contone, apa iạ botonge mẹ̌tul᷊ung maghaghurang su sidang, wawine wal᷊u, arau mangangudạ kụ matimade bal᷊inẹbe ělang i Yehuwa? Apa iạ botonge ”měgělị bawera makahiborẹ̌ si sire apang nasusah naung”?’—1 Tesalonika 5:14; Yakobus 1:27.
12. Kawe nụe i kitẹ mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ matal᷊ěntụ?
12 Kawe nụe i kitẹ mal᷊uasẹ̌ mạeng i kitẹ matal᷊ěntụ? Su tempong i kitẹ měnodẹ tatal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ, i kitẹ měgělị si sire, kụ Yesus naul᷊ị i kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌ mạeng měgělị. I kitẹ lai mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu nakasingkạ i kitẹ seng nakal᷊uasẹ̌ naung i Yehuwa. (Kisah 20:35; basa Ibrani 13:16.) Datu Daud nẹ̌bisara soal u taumata apang něnodẹ tatal᷊ěntụ, ”Yehuwa sarung měndiagạ si sie tadeạu i sie tatapẹ̌ biahẹ̌. I sie sarung isěbạ taumata mal᷊uasẹ̌ su dunia.” (Mazmur 41:1, 2) matal᷊ěntụ su taumata wal᷊inẹ, i kitẹ sarung makatarimạ tatal᷊ěntụ i Yehuwa kụ sarung mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe.—Yakobus 2:13.
”TAUMATA NAUNGE BURĚSI” ENE MAL᷊UASẸ̌
13, 14. Kawe nụe penting piạ ’naung burěsi’?
13 Yesus naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang naunge burěsi, ual᷊ingu i sire sarung makasilo Mawu.” (Matius 5:8) Tadeạu piạ naung burěsi, i kitẹ harusẹ̌ měndiagạ tiněna dingangu kapulung i kitẹ tatapẹ̌ burěsi. Ini sěbạe penting mạeng i kitẹ mapulu Yehuwa měnarimạ ibadang i kitẹ.—Basa 2 Korintus 4:2; 1 Timotius 1:5.
Wahyu 22:14) Apa mangal᷊ene i sire ”něnguhasẹ̌ lakụ i sire”? Su tau Sahani apang nilanisẹ̌, ene mangal᷊ene Yehuwa měmẹ̌manda i sire burěsi. I Sie sarung měgělị pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌ su sorga, kụ i sire sarung mal᷊uasẹ̌ sarang karěngụe. Su komol᷊ang gěguwạ, apang mělẹ̌harapẹ̌ měbiahẹ̌ su dunia, ene mangal᷊ene Yehuwa němala si sire makoạ hapịe kụ su těngo-Ne i sire nihino. Alkitapẹ̌ naul᷊ị, ”I sire seng něnguhasẹ̌ lakụ i sire kụ někoạ ene nipakawira dingangu dahang anạ Domba.”—Wahyu 7:9, 13, 14.
14 Taumata apang burěsi naunge botonge mědal᷊ahapị mapia dingangi Yehuwa. I Sie naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang něnguhasẹ̌ lakụ i sire.” (15, 16. Kerea taumata apang naunge burěsi sarung ”makasilo Mawu”?
15 Yehuwa naul᷊ị, ”Tawẹ apa taumata tatapẹ̌ biahẹ̌ mạeng seng bọu nakasilo si Siạ.” (Keluaran 33:20) Mạeng kerene, kerea taumata apang naunge burěsi botonge ”makasilo Mawu”? Bawera Yunani niterjemahkan ”makasilo” mangal᷊ene mẹ̌tiněna, makaěna, arau makasingkạ. Hakị u ene ”makasilo Mawu” mangal᷊ene makaěna Mawu ene kai kerea dingangu kuměndagẹ̌ manga sipat’E. (Efesus 1:18) Yesus nẹ̌těno sipatu Mawu, hakị u ene i sie botonge nakawera ”I saing seng nakasilo si siạ seng nakasilo si Amang lai.”—Yohanes 14:7-9.
16 Bọu ene lai, i kitẹ ”makasilo Mawu” su tempong nakapěndang tul᷊umang’E su pěbawiahi kitẹ. (Ayub 42:5) I kitẹ lai ”makasilo” arau fokus su manga hal᷊ẹ̌ makạlaherang seng nirianding i Yehuwa si sire apang tatapẹ̌ burěsi dingangu masatia mẹ̌tahamawu si Sie. Kụ, apang nilanisẹ̌ sarung kahěngang-hěngang makasilo si Yehuwa su tempong i sire saụ ipěbiahẹ̌ kụ makoạ sarang sorga.—1 Yohanes 3:2.
I KITẸ BOTONGE MAL᷊UASẸ̌ MANING PIẠ MASALAH
17. Kawe nụe taumata apang měbẹ̌bawa pẹ̌darame ene mal᷊uasẹ̌?
17 Bọu ene i Yesus naul᷊ị, ”Mal᷊uasẹ̌ taumata apang měbẹ̌bawa pẹ̌darame.” (Matius 5:9) Mạeng i kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌dame dingangu taumata wal᷊inẹ, i kitẹ sarung mal᷊uasẹ̌. Yakobus němohẹ, ”Bibitu kakanoạ mapia nisawuhẹ̌ su tempong dame gunang taumata apang mẹ̌bawa pẹ̌darame.” (Yakobus 3:18) Hakị u ene, mạeng i kau masigěsạ mẹ̌dame dingangu sěngkatau su sidang arau su keluarga, pẹ̌dorong tul᷊ung si Yehuwa tadeạu i kau botonge mẹ̌bawa pẹ̌darame. Yehuwa sarung měgělị rohkẹ̌’E masusi, kụ ene makatul᷊ung si kau měnodẹ sipatu tau Sahani, kụ i kau sarung limembong mal᷊uasẹ̌. Yesus nělahẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌bawa pẹ̌darame ene sěbạe penting. I sie naul᷊ị, ”Hakị u ene, mạeng i kamene mẹ̌bawa sasěmbah sarang mezbah, kụ paị sene i kau nakatahěndung anạu sěmbaụu lusiang si kau, těntangke gaghělịu su těngong mezbah, kụ dakọe tamai pẹ̌dame kal᷊imona dingangu anạu sěmbaụu ene, buhudeng pẹ̌bal᷊i kụ gělị sasěmbanu.”—Matius 5:23, 24.
Rohkẹ̌ i Yehuwa sarung mẹ̌tul᷊ung si kau měnodẹ sipatu tau Sahani, kụ i kau sarung limembong mal᷊uasẹ̌
18, 19. Kawe nụe tau Sahani botonge mal᷊uasẹ̌ su tempong dẹ̌darihang?
Matius 5:11, 12) Su tempong manga rasulẹ̌ niwěbahẹ̌ dingangu nisěding měnginjilẹ̌, i sire ’siměbang bọu těngong Sanhedrin [dingangu] ral᷊uasẹ̌’. Tantu i sire tawe mal᷊uasẹ̌ su tempong niwěbahẹ̌. Katewe, i sire maluasẹ̌ ”ual᷊ingu nẹ̌pěndang i sire layak nihinakaneng ual᷊ingu” areng i Yesus.—Kisah 5:41.
18 ”Mal᷊uasẹ̌ i kamene mạeng taumata měhinakang si kamene, měndariha si kamene, dingangu maul᷊ị haghing konti ral᷊akisẹ̌ soal i kamene ual᷊ingu iạ.” Apa mangal᷊ene bawerang i Yesus? I sie naul᷊ị, ”Ual᷊ingu manga nabi kal᷊imona bọu i kamene lai nirarihang kerene. Pakaral᷊uase, ual᷊ingu bawal᷊ise si kamene gěguwạ su sorga.” (19 Orasẹ̌ ini, manga ělang i Yehuwa nẹ̌tatahang dingangu ral᷊uasẹ̌ su tempong i sire nirarihang ual᷊ingu areng i Yesus. (Basa Yakobus 1:2-4.) Kere manga rasulẹ̌, i kitẹ tawe mal᷊uasẹ̌ su tempong nakahombang sigěsạ arau dẹ̌darihang. Katewe mạeng i kitẹ tatapẹ̌ masatia si Yehuwa, i Sie sarung měgělị kawawahani gunang mẹ̌tatahang. Pěmanda pengalaman i Henryk Dornik dingangu tuhange esẹ. Su Agustus 1914, i rẹ̌dua niwawa sarang kamp konsentrasi. Taumata apang měnděndariha si sire naul᷊ị, I kami tawe nakaologẹ̌ si sire gunang tumol᷊e kapulung kami. I sire mal᷊uasẹ̌ makoạ martir.” I Henryk naul᷊ị, ”Maning iạ madiri mate kere sěngkatau martir, iạ mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu botonge timatěngo kasasigěsạ ene dingangu kawawahani lai tatapẹ̌ masatia si Yehuwa.” I sie lai naul᷊ị, ”Ual᷊ingu nẹ̌doa dingangu kaguwạu naung, iạ sauneng kakạranine dingangi Yehuwa, kụ i Sie kahěngang-hěngang nẹ̌tul᷊ung si siạ.”
20. Kawe nụe i kitẹ mal᷊uasẹ̌ mạeng mẹ̌tahamawu ”Mawu mal᷊uasẹ̌”?
20 Su tempong Yehuwa, ”Mawu mal᷊uasẹ̌”, mal᷊uasẹ̌ si kitẹ, i kitẹ botonge makapěndang karal᷊uasẹ̌ su tempong dẹ̌darihang, sẹ̌sědingangu keluarga, masakị, arau kakạgurange. (1 Timotius 1:11) I kitẹ lai botonge mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu Mawung kitẹ ”tawe makakoạ mẹ̌konti”, seng nẹ̌diandi měkoạ lawọ barang makạlaherang. (Titus 1:2) Su tempong Yehuwa měkoạ diandi-Ne, i kitẹ seng tawe mẹ̌tahěndung haghing masalah nikahombangeng i kitẹ orasẹ̌ ini. Su Firdaus, al᷊amatẹ̌ tarimakeng i kitẹ dingangu karal᷊uasẹ̌ kapěndangeng i kitẹ sarung limembong mal᷊awọ bọu apa botonge katiněnang i kitẹ! I kitẹ ”sarung mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu pẹ̌darame sěbạe mẹ̌dẹ̌dal᷊embo.”—Mazmur 37:11.