Turusẹ̌e Todẹ Kakěndagẹ̌—Ene Makatoghasẹ̌ Taumata Wal᷊inẹ
”Kakěndagẹ̌ makatoghasẹ̌ taumata.”—1 KORINTUS 8:1.
1. Topik penting apa niwisarang i Yesus su hěbi pěngěnsuenge dingangu manga murite?
SU HĚBI pěngěnsuenge dingangu manga murite maraning papatene, Yesus nẹ̌sěbạ soal u kakěndagẹ̌ maraning 30 su sul᷊ẹe. I sie něngoro manga murite gunang ’kuměndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ’. (Yohanes 15:12, 17) Kakěndagi sire sarung maguwạ sarang taumata wal᷊inẹ makasilo ene, kụ makasingkạ i sire kai kahěngang-hěngang tumatol᷊eng i Kristus. (Yohanes 13:34, 35) Kakěndagẹ̌ niul᷊ị i Yesus bal᷊inẹ kětạeng pěndang. Ene kai sipatẹ̌ matoghasẹ̌ kụ nal᷊ahẹ bọu kakanoạ rela berkorban. Yesus naul᷊ị, ”Tawẹ apa taumata piạ kakěndage limembong gěguwạ sul᷊ungu taumata apang něgělị pěbawiahe gunang manga hapịe.”—Yohanes 15:13, 14.
2. (a) Apa nakakoạ taumata botonge makakiral᷊a ělangu Mawu? (b) Kakiwal᷊o apa sarung ěndungang i kitẹ?
2 Orasẹ̌ ini, manga ělang i Yehuwa kẹ̌kakiral᷊aěng ual᷊ingu 1 Yohanes 3:10, 11) Tawẹ soale apa bangsa arau suku, bawera, asal᷊ẹ̌, arau kerea i kitẹ nihiking, manga ělang i Yehuwa su patikụ dunia kahěngang-hěngang měkẹ̌kakěndagẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ. Kawe nụe kakěndagẹ̌ kerene sěbạe penting orasẹ̌ ini? Kerea kakěndagi Yehuwa dingangi Yesus nakatoghasẹ̌ si kitẹ? Kụ, kerea i kitẹ botonge měnodẹ kakěndagẹ̌ gunang měhiborẹ̌ dingangu měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ?—1 Korintus 8:1.
kakěndagẹ̌ rela berkorban dingangu kasasěmbaụ i sire matoghasẹ̌. (KAWE NỤE KAKĚNDAGẸ̌ SĚBẠE PENTING ORASẸ̌ INI?
3. Apa pengaruh ”tempo makạgěnggang” ini su lawọ taumata?
3 I kitẹ měbẹ̌biahẹ̌ su ”tempo makạgěnggang” kụ pěbawiahẹ̌ ”napenẹu kasasusah”. (2 Timotius 3:1-5; Mazmur 90:10) Lawọ taumata sěbạe nasigěsạ kụ i sire nẹ̌pěndang seng madiri měbiahẹ̌. Nal᷊iu bọu 800.000 taumata, sěngkatau sabang 40 dětikẹ̌, nẹ̌tumpate sabang taung. Kụ nakasusah naung ute, pirang katau anạu sěmbaụ i kitẹ piạ pěndang kerene kụ sire nẹ̌tumpate.
4. Su Alkitapẹ̌, i sai piạ pěndang mapulu mate?
4 Su tempong Alkitapẹ̌, pirang katau ělangu Mawu masatia sěbạe nasusah naung ual᷊ingu sigěsạ, kụ i sire mapulu mate. Contone, i Ayub sěbạe nasigěsạ kụ i sie naul᷊ị, ”Iạ seng nawěnsing pěbawiahẹ̌ku. Iạ seng madiri měbiahẹ̌.” (Ayub 7:16; 14:13) I Yunus sěbạe nasusah naung kụ i sie naul᷊ị, ”Orasẹ̌ ini, oh Yehuwa, al᷊ạe pěbawiahẹ̌ku. Kapiange iạ mate sul᷊ungu měbiahẹ̌.” (Yunus 4:3) I nabi Elia nakapěndang seng tawẹ apa pělaharapẹ̌, kụ i sie naul᷊ị, ”Seng pasẹ̌e! Orasẹ̌ ini, oh Yehuwa, al᷊ạe pěbawiahẹ̌ku.” (1 Raja-Raja 19:4) Katewe, Yehuwa makěndagẹ̌ su manga ělang’E masatia ini kụ mapulu i sire měbiahẹ̌. I Sie tawe něhukung si sire ual᷊ingu piạ pěndang kerene. I Sie nẹ̌tul᷊ung si sire tadeạu saụ piạ kapulu gunang měbiahẹ̌, tadeạu i sire botonge turusẹ̌ masatia mẹ̌tahamawu si Sie.
5. Kawe nụe anạu sěmbaụ kahěngang-hěngang membutuhkan kakěndagi kitẹ?
5 Orasẹ̌ ini, lawọ anạu sěmbaụ nakahombang masalah masigěsạ tatěngong, kụ i sire membutuhkan kakěndagi kitẹ. Piạ u lẹ̌heghesang arau dẹ̌darihang. Piạ u harusẹ̌ mẹ̌tatahang ual᷊ingu sẹ̌sampuhang arau sẹ̌sigěsạkeng su tampạ pělahal᷊ẹ̌kang i sire. Arau i sire nal᷊owe ual᷊ingu tempo měhal᷊ẹ̌ sěbạe manandụ arau hal᷊ẹ̌ i sire sěbạe masigěsạ. Sěnggạ lai piạ masalah gěguwạ su keluarga. Aramanung kawing i sire bal᷊inẹ ělang i Yehuwa kụ hanesẹ̌ mělẹ̌hinakang si sire. Ual᷊ingu manga hal᷊ẹ̌ ene dingangu masalah wal᷊inẹ, lawọ nal᷊owe dingangu nakadodọ naung. I sai botonge makatoghasẹ̌ si sire?
KAKĚNDAGI YEHUWA NAKATOGHASẸ̌ SI KITẸ
6. Kerea kakěndagi Yehuwa nakatoghasẹ̌ manga ělang’E?
6 Yehuwa nẹ̌tul᷊ung manga ělang’E mangimang i Sie makěndagẹ̌ si sire orasẹ̌ ini kụ sarung kuměndagẹ̌ si sire sarang karěngụe. Pẹ̌tiněna kerea pěndangu tau Israel su tempong Yehuwa naul᷊i si sire, ”I kamene maarěga su mata-Ku, i kamene lẹ̌adateng, kụ Iạ makěndagẹ̌ si kamene,” dingangu ”Abe katakụ, ual᷊ingu Iạ duměndingang si kamene”! (Yesaya 43:4, 5) I kitẹ masingkạ kěbị ělang i Yehuwa kai maarěga su těngo-Ne. * (Pěmanda catatan kaki.) Alkitapẹ̌ nẹ̌diandi, ”I Sie Pribadi matoghasẹ̌, i Sie sarung měnal᷊amatẹ̌. I Sie sarung sěbạe mal᷊uasẹ̌ ual᷊ingu i kamene.”—Zefanya 3:16, 17.
7. Kerea kakěndagi Yehuwa mẹ̌sul᷊ungu kakěndagu matimadẹ̌ wawine su anạe? (Pěmanda gambarẹ̌ humotong su pěngangěndungang ini.)
7 Yehuwa nẹ̌diandi sarung měnoghasẹ̌ lai měhiborẹ̌ manga ělang’E, tawẹ soale sigěsạ apa nikahombangeng i sire. I Sie naul᷊ị, ”I kamene sarung měnusu dingangu saruruang, kụ i kamene sarung kendeng su wuku. Kere sěngkatau matimadẹ̌ wawine něhiborẹ̌ anạe, Iạ mambeng turusẹ̌ měhiborẹ̌ si kamene.” (Yesaya 66:12, 13) Dariọ kadodọ tantu nakapěndang aman su tempong sẹ̌saruruang i mamạe! Yehuwa sěbạe makěndagẹ̌ si kau kụ mapulu i kau makapěndang aman. Pangimangke i kau sěbạe maarěga si Yehuwa.—Yeremia 31:3.
8, 9. Kerea kakěndagi Yesus nakatoghasẹ̌ si kitẹ?
8 Alasang bal᷊inẹ i kitẹ masingkạ Yehuwa makěndagẹ̌ si kitẹ ute ini: ”Mawu sěbạe makěndagẹ̌ su dunia ini hakị u ene i Sie něgělị Ahuse mang sěmbaụ, tadeạu apang mangimang si sie tawe mawinasa kaiso makaěbạ pěbawiahẹ̌ kěkalẹ̌.” (Yohanes 3:16) Pengorbanan i Yesus něnodẹ i sie lai makěndagẹ̌ si kitẹ, kụ kakěndagẹ̌ ene nakatoghasẹ̌ si kitẹ. Alkitapẹ̌ naul᷊ị sarang ”kasasigěsạ [arau] kasasusah tawe makaraung i kitẹ bọu kakěndagi Kristus”.—Roma 8:35, 38, 39.
9 Pẹ̌sěnsul᷊ẹ i kitẹ nakahombang masalah nakakoạ si kitẹ nal᷊owe dingangu nakadodọ naung. Katewe mạeng mẹ̌tahěndung i Kristus makěndagẹ̌ si kitẹ, ene makatoghasẹ̌ si kitẹ gunang mẹ̌tatahang. (Basa 2 Korintus 5:14, 15.) Kakěndagi Yesus nakakoạ si kitẹ mapulu turusẹ̌ měbiahẹ̌ dingangu mẹ̌tahamawu si Yehuwa. Ene nakakoạ si kitẹ turusẹ̌ mẹ̌tatahang, maning i kitẹ nakahombang bencana, dẹ̌darihang, nakapěndang susah naung, arau gụgěnggang.
ANẠU SĚMBAỤ MEMBUTUHKAN KAKĚNDAGI KITẸ
10, 11. I sai piạ tanggung jawab gunang měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ apang nasusah naung? Lahẹko.
10 Yehuwa lai něpakẹ sidang gunang měnoghasẹ̌ si kitẹ. Mạeng i kitẹ kuměndagẹ̌ anạu sěmbaụ, ene něnodẹ i kitẹ makěndagẹ̌ si Yehuwa. I kitẹ mẹ̌tawakal᷊i mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ tadeạu makasingkạ i sire kai maarěga kụ Yehuwa makěndagẹ̌ si sire. (1 Yohanes 4:19-21) Rasul Paulus němohẹ, ”Turusẹ̌e pěmahansang dingangu pěnoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ, kere seng kẹ̌koateng i kamene.” (1 Tesalonika 5:11) Měkoạ hal᷊ẹ̌ ini bal᷊inẹ kětạeng penatua. I kitẹ kěbị botonge mẹ̌těno si Yehuwa dingangi Yesus gunang měhiborẹ̌ anạu sěmbaụ.—Basa Roma 15:1, 2.
11 Pirang katau anạu sěmbaụ apang stres dingangu depresi mawěhạ aramanung harusẹ̌ makitul᷊ung su dokterẹ̌. (Lukas 5:31) Penatua dingangu anạu sěmbaụ su sidang masingkạ maning i sire bal᷊inẹbe dokterẹ̌, tul᷊umang dingangu pělahiborẹ̌ bọu i sire ene sěbạe penting. Kěbị apang su sidang botonge ’měgělị bawera makahiborẹ̌ si sire apang nasusah naung, mẹ̌tul᷊ung apang lome, dingangu masabarẹ̌ su kěbị taumata’. (1 Tesalonika 5:14) I kitẹ mẹ̌tawakal᷊i makaěna pěndangu anạu sěmbaụ i kitẹ. I kitẹ harusẹ̌ masabarẹ̌ si sire lai mẹ̌bisara dingangu cara makahiborẹ̌ su tempong i sire nasusah naung. Apa i kau mětẹ̌tawakal᷊i měnoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ? Apa wotonge koatengu tadeạu limembong měhiborẹ̌ dingangu měnoghasẹ̌?
12. Běkeko pengalaman sěngkatau saudari natoghasẹ̌ ual᷊ingu kakěndagẹ̌ nitodẹ u anạu sěmbaụ su sidang.
12 Sěngkatau saudari su Eropa naul᷊ị, ”Pẹ̌sěnsul᷊ẹ iạ mapulu mẹ̌tumpate, katewe ual᷊ingu anạu sěmbaụ měnẹ̌noghasẹ̌ si siạ, iạ tawe nisěhụ nẹ̌tumpate. Anạu sěmbaụ sěntiniạ měnẹ̌noghasẹ̌ dingangu makěndagẹ̌. Maning kětạeng pirang katau masingkạ iạ depresi, anạu sěmbaụ sěntiniạ sadia mẹ̌tul᷊ung si siạ. Piạ sěngkawingang nakoạ kere matimadẹ̌ rohani si siạ. I rẹ̌dua mapadul᷊i kụ sadia mẹ̌tul᷊ung si siạ 24 su kaorase sahěllo.” Tantu, tawe kěbị taumata botonge mẹ̌tul᷊ung kerene. Katewe piạ lawọ botonge koateng i kitẹ gunang mẹ̌tul᷊ung anạu sěmbaụ. * (Pěmanda catatan kaki.)
CARANE MĚNOGHASẸ̌ TAUMATA WAL᷊INẸ DINGANGU KAKĚNDAGẸ̌
13. Apa harusẹ̌ koateng i kitẹ gunang měhiborẹ̌ taumata wal᷊inẹ?
13 Kakoạe dumararingihẹ̌ mapia. (Yakobus 1:19) I kitẹ měnodẹ kakěndagẹ̌, su tempong dumaringihẹ̌ dingangu mẹ̌tawakal᷊i makaěna pěndang i sire. Pěgělị kakiwal᷊o makatul᷊ung si kau makaěna pěndange, katewe abe sarang makasinggung si sie. I sie sarung makasingkạ apa i kau kahěngang-hěngang mapadul᷊i, ene mal᷊ahẹ bọu gatinu. Su tempong i sie měbẹ̌bisara, daringihẹ̌ pakasabarẹ̌ kụ abe pěmotọ bisarane. Mạeng měkoạ ene, i kau sarung makaěna pěndange. I sie lai sarung mangimang si kau kụ mapulu dumaringihẹ̌ apa niweranu su tempong i kau mẹ̌tul᷊ung si sie. Mạeng i kau kahěngang-hěngang mapadul᷊i su taumata wal᷊inẹ, i sire sarung sěbạe mahiborẹ̌.
14. Kawe nụe i kitẹ tawe wotonge měmorotesẹ̌?
14 Abe pěmorotesẹ̌ si sie. Mạeng taumata depresi nẹ̌tiněna i kitẹ měmorotesẹ̌ si sie, i sie sauneng masusah naung. Kụ ene makasigěsạ si kitẹ mẹ̌tul᷊ung si sie. ”Bawera tawe tẹ̌tiněnang ene makal᷊esẹ mẹ̌sul᷊ungu nitěkạu tumbaka, katewe lilang taumata matahuěna kai makapia.” (Amsal 12:18) Aramanung i kitẹ madiri makatědụ naunge, katewe mạeng bawerang i kitẹ tawe nitiněnang kal᷊imona, ene sarung makatědụ naunge. Gunang měhiborẹ̌ si sie, i kitẹ botonge měkoạ i sie mangimang i kitẹ kahěngang-hěngang mapulu makaěna apa nikapěndangenge.—Matius 7:12.
15. Apa alatẹ̌ maarěga botonge paketang i kitẹ gunang mẹ̌hiborẹ̌ taumata wal᷊inẹ?
15 Pakẹ Hengetang u Mawu gunang měhiborẹ̌ taumata wal᷊inẹ. (Basa Roma 15:4, 5.) Alkitapẹ̌ ene asal᷊e bọu ”Mawu, kụ mětẹ̌tul᷊ung si kitẹ tadeạu mẹ̌tatahang dingangu mahiborẹ̌”. Nal᷊ahẹ, bawera bọu Hengetang’E botonge měhiborẹ̌ si kitẹ. Si kitẹ lai piạ Indeks Publikasi Menara Pengawal dingangu Panduan Riset untuk Saksi-Saksi Yehuwa. Manga alatẹ̌ ini makatul᷊ung si kitẹ makaěbạ ayatẹ̌ dingangu publikasi botonge paketang su tempong měhiborẹ̌ dingangu měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ.
16. Manga sipatẹ̌ apa makatul᷊ung si kitẹ měnoghasẹ̌ anạu sěmbaụ apang nasusah naung?
16 Todẹko kapiang naung dingangu tatal᷊ěntụ. Yehuwa kai ”i Amang matal᷊ěntụ dingangu Mawu simbul᷊u pělahiborẹ̌”, kụ i sie ”matal᷊ěntụ” su manga ělang’E. (Basa 2 Korintus 1:3-6; Lukas 1:78; Roma 15:13) I Paulus nakoạ tatěnoěng su hal᷊ẹ̌ ini ual᷊ingu i sie nẹ̌těno si Yehuwa. I sie němohẹ, ”I kami mapia si kamene, kere sěngkatau matimadẹ̌ wawine napěnusu dingangu mapia měngurusẹ̌ anạe. Kakěndagi kami si kamene nakakoạ i kami bal᷊inẹ kětạeng němahiạ habarẹ̌ mapia si kamene, katewe lai něgělị biahi kami, ual᷊ingu i kami sěbạe makěndagẹ̌ si kamene.” (1 Tesalonika 2:7, 8) Mạeng i kitẹ matal᷊ěntụ kere i Yehuwa, aramanung i kitẹ nakoạ sasimbahu daroang anạu sěmbaụ apang nasusah naung!
17. Apa lai botonge koateng i kitẹ gunang měnoghasẹ̌ anau sěmbaụ?
17 Abe měharapẹ̌ anạu sěmbaụ makoạ taumata masukụ. Kakoạe taumata masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. Mạeng i kau měharapẹ̌ anạu sěmbaụ makoạ taumata masukụ, i kau sarung makadodọ naung. (Pengkhotbah 7:21, 22) Pẹ̌tahěndung Yehuwa masuẹ̌ su akal᷊ẹ̌. Hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mẹ̌sasabarẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ. (Efesus 4:2, 32) I kitẹ madiri měkoạ anạu sěmbaụ mẹ̌pěndang i sire bědang tawe něgělị kapaelange gunang hal᷊ẹ̌ i Yehuwa. I kitẹ lai madiri mapẹ̌sul᷊ung i sire dingangu taumata wal᷊inẹ. Katewe, i kitẹ měnoghasẹ̌ si sire dingangu mẹ̌dalo barang mapia seng nikoạ i sire. Ini makakoạ i sire mal᷊uasẹ̌ mẹ̌tahamawu si Yehuwa.—Galatia 6:4.
18. Kawe nụe i kitẹ mapulu mẹ̌tatoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ dingangu kakěndagẹ̌?
18 Kěbị ělang i Yehuwa maarěga si Sie dingangi Yesus. (Galatia 2:20) I kitẹ sěbạe makěndagẹ̌ su anạu sěmbaụ, hakị u ene i kitẹ harusẹ̌ mapia měkoạ si sire. I kitẹ ”měkoạ apang makarěntang pẹ̌darame dingangu makatoghasẹ̌ sěmbaụ su wal᷊inẹ”. (Roma 14:19) I kitẹ měngampal᷊ẹ̌ tempone měbiahẹ̌ su Firdaus. Sene seng tawẹ apa taumata masusah naung! Kasasakị dingangu sekẹ lai seng matadise. Taumata seng tawe mate ual᷊ingu rosa. Seng tawẹ apa taumata měndariha, masalah keluarga, arau naung nakadodọ. Su pěngěnsuengu sěhiwu taung, kěbị taumata seng nasukụ. Apang masatia su ujian pěngěnsuenge sarung makoạ manga anạu Mawu su dunia kụ si sire sarung piạ ”kawawebasẹ̌ mawantugẹ̌ kere kawawebasu manga anạu Mawu”. (Roma 8:21) Hakị u ene, turusẹ̌e todẹ kakěndagẹ̌ makatoghasẹ̌ taumata wal᷊inẹ dingangu turusẹ̌e pẹ̌tatul᷊ung tadeạu botonge makasuẹ̌ su dunia wuhung Mawu.
^ par. 6 Pěmanda pasalẹ̌ 24 bọu bukẹ̌ Mendekatlah kepada Yehuwa.
^ par. 12 Gunang mẹ̌tul᷊ung si sire apang mapulu mẹ̌tumpate, pěmanda artikel su Sedarlah! ”Buat Apa Hidup? Tiga Alasan untuk Terus Hidup” (April 2014); ”Bila Anda Merasa Seperti Tidak Mau Hidup Lagi” (Januari 2012); dingangu ”Kehidupan Memang Berharga” (22 Oktober 2001).