Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITYOUGH 18

Kwaghfan U A Lu ken “Kwaghôron u Aôndo” La

Kwaghfan U A Lu ken “Kwaghôron u Aôndo” La

1, 2. Ka “washika” u nyi Yehova a nger se, man ka sha ci u nyi?

U UMBUR kwa u masetyô u or wou u doon we ishima u nan lu mape ca nan nger u washika la kpa? Or u doon se ishima ka nana nger se washika nahan, ka i doo se je i gande. Ka nana nger nana pase se ér nan ngu gbon gbon, shi nana pase se akaa a lu zan hemen hen ape nan lu, man akaa a nan we ishima u eren nahan, se ôr i doo se kpen kpen. Uwashika mba ngeren nahan ne ka ve wase se u lun kangenaa a or u doon se ishima, shin ka nana lu ca a vese je kpaa.

2 Nahan aluer ka Aôndo wase u doon se ishima ne je atindi se a loho yô, a hemba doon se cii ga zee? Se fatyô u kaan ser Yehova nger se “washika”— ka Bibilo, Mkaanem nam je la. Ka ker a pase se mlu na man kwagh u a vande eren kera la kua kwagh u a we ishima u eren kpaa, kua akaa agen kpishi kpaa ye. Yehova na se Mkaanem nam sha ci u a soo er se kporom hen a na. Aôndo wase u a hembe kwaghfan cii ne tsua gbenda u hemban doon cii u una ôron kwagh a vese yô. Gbenda u i nger Bibilo la kua kwagh u i nger ker la cii tese ikyav i kwaghfan na sha gbenda u hemban cii.

Er Nan Ve A Nger a Nger Mkaaneme?

3. Yange lu sha nyi gbenda Yehova na Mose Atindi?

3 Alaghga a lan mbagenev ishima, vea pine er, ‘Er nan ve Yehova ôr kwagh a uumace sha gbenda u kpilighyol, u ua hemba cieryol, inja er imo i duen sha ôron kwagh nahan ga?’ Sha kpôô yô, ngise Yehova ôron kwagh shaala a ior sha ikyev i mbatyomov mba shaav. U tesen ikyav yô, zum u lu nan Iserael Atindi la kpa er nahan. (Mbagalatia 3:19) Imo due sha ôr kwagh, hindi ta ior iyol kpen kpen—je yô, Mbaiserael gbidye akarkase iyol, kaa ér Yehova a̱ de kera ôron kwagh a ve sha imba gbenda la ga, kpa a ôr kwagh a ve sha ikyev i Mose. (Ekesodu 20:18-20) Nahan Atindi a i na ve, kua atindiakaa agenegh je er 600 nahan la cii, lu sha zwa i ôr Mose a ye.

4. Pase er i hii ve yange doo u peregh a atindi a Aôndo sha ityumbujôôv nan ior ikyov ikyov ga yô.

4 Kpa, luun er a nger Atindi la inya ga di ye? Mose ma kôr cio u umbur ikpela kwaghôron la vighe vighe, shi ma fatyô u pasen ikyurior la kwagh shon cii a u nzughur shio kpa? Man ikyov i ken hemen di ye? Ma ve fatyô u haren sha mkaanem ma sha ityumbujôôv mara tseegh kpa? U ôron atindi a Aôndo sha imba gbenda ngun nahan ma lu sha inja ga cii. Tôô ase wer gba u ú ôr ikpelaior i í we sha nongo ma kwagh, nahan u ôr or u hiihii la kwagh la, nan di nan gema nan ôr orgen, ngula di shi ôr orgen zan zan kwaghôron la kar za aren a or u masetyô ken ikpelaior shon, nahan u hen wer kwaghôron la shi una lu nena? Kwagh u a ôr or u masetyô la una kaha kposo a kwagh u ú hii ôron sha zwa wou la ca je. Kpa Atindi a Aôndo na Mose yô, kwagh u a lu nahan ga.

5, 6. Yehova kaa a Mose er a er nyi a mkaanem Nama, man mnger u i nger Mkaanem ma Yehova inya la ka iveren hen avese nena?

5 Er Yehova a lu a kwaghfan je i gande yô, a na i nger mkaanem nam inya. A kaa a Mose er: “Nger akaaôron ne; gadia ka sha akaaôron ne M ya ikur a we kua Iserael kpaa ye.” (Ekesodu 34:27) Kape lu ve, i hii u ngeren Bibilo ken inyom i 1513 cii shighe u Yesu je la. Hii sha shighe la je zan zan anyom 1,610 ken kpa Yehova lu ôron kwagh a uumace mba ngeren kwagh er iorov 40 nahan “acin imôngo man sha igbenda kposo kposo kpaa,” nahan ve di ve gema ve lu ngeren Bibilo. (Mbaheberu 1:1) Er i lu ngeren i zan a mi ave la je, mbagenev mba fan kwaghngeren dedoo kundu ishima lu hiden ngeren ukôpi mba Ruamabera, sha u a̱ de saan ishe ga yô.—Esera 7:6; Pasalmi 45:1.

6 Er Yehova a ne sha u i̱ nger kwagh u a soo u ôron se la inya nahan, ka iveren hen avese kpen kpen. I lu nahan u zua a washika u doon we kpishi—u alaghga i sur u ishima ker—nahan u koso un her, ka wea tema deghôô tsô shi u za bugh u ôr vee? Kape “washika” u Yehova a nger se la kpa a lu je la. Er ngise Yehova na i nger mkaanem nam inya yô, nahan se mba zeren ôron ma shi henen sha kwagh u ma ôr la hanma shighe. (Pasalmi 1:2) Hanma shighe u i sar se cii yô, ka se fatyô u zuan a “ishimasurun i ken icighanruamabera la.”—Mbaromanu 15:4.

Er Nan Ve Lu Uumace Ve Nger Ma?

7. Kwaghfan u Yehova due ken igbar sha ityom i̱ a tindi uumace er ve̱ nger mkaanem nam la nena?

7 Yehova tese kwaghfan na sha u den ér i̱ lu uumace ve̱ nger Mkaanem nam ye. Time ase sha kwagh ne yôô: Luun er Yehova tindi mbatyomov mba shaav ér ve nger Bibilo nahan, ma i ker se sha mtema imba ne nahan kpa? Sha mimi yô, mbatyomov mba shaav ma ve er kwagh u Yehova sha mnenge ve u a gande se ken inya yô, shi ma ve pase mcivir u ve civir un la kua kwagh u ior mba jighjigh mba ve civir Aôndo la kpa sha mnenge ve. Kpa se di yô ma se nenge kwagh la er mbatyomov mba shaav mba ve lu ujijingi, ve lu vough la ve nenge nahan kpa? Gadia mfe ve man ibughashe ve man tahav vev cii hemba mbu asev yem ica.—Mbaheberu 2:6, 7.

“Icighanruamabera cii ka Aôndo A ne i nger ye”

8. I de er mbangeren Bibilo ve̱ er kwagh sha mnenge ve sha nyi igbenda? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

8 Er lu uumace Yehova tindi ve ér ve̱ nger Bibilo yô, nahan a na se ngeren u kwagh a gbe se sha mi la vough—ngeren u i lu “Aôndo A ne i nger” a lu sha mlu u orumace yô. (2 Timoteu 3:16) Yehova er kwagh ne nena? Ashighe kpishi yange de mbangeren mbara ve tsua asember a vea nger la sha mnenge ve, nahan lu sha mnenge ve ve nger ‘akaaôron a dedoo, man kwagh u jighilii, ka akaaôron a mimi’ je la. (Orpasenkwagh 12:10, 11) Ka nahan ve í nger Bibilo sha asemberakwaghôron kposo kposo ye; ungeren mba ker mbara tese akaa a mbangeren mbara eren la, kua mbamlu vev kpaa. * Kpa, ior mban cii lu “Icighan Jijingi” mgbegha ve ve, ve nger akaa ne ye. (2 Peteru 1:21) Nahan kwagh u ve nger la mimi je lu “kwaghôron u Aôndo.”—1 Mbatesalonika 2:13.

9, 10. Er nan ve mne u yange i na uumace ér ve̱ nger Bibilo la a ne i̱ hembe kôron ken ishima shi lun aa ulum kpaa?

9 Ityom i i tindi uumace er ve̱ nger Bibilo la na ngi aa ulum kpen kpen. Ior mba ve nger i̱ la ve lu a ishima ker di er se nahan. Er ve lu mba yinan yô, ve kpa ve tagher a mbamtaver vev, di er se kpa se tagher a mba asev nahan. Ashighe agen je yô, jijingi u Yehova yange a na ve, ve nger kwagh sha ayol a ve, ve pase ishima ve kua atsan a ve kpaa. (2 Mbakorinte 12:7-10) Nahan akaa a ve nger la lu kaa-ér ga, shi lu mkaanem ma ortyom u sha môm ma nan fatyô u ôron vough er ve nahan ga yô.

10 Nenge ase ikyav sha Tor Davidi u Iserael. Shighe u Davidi er asorabo a vesen kera cii yô, a dugh icam a pase ishima na gbar gbar, a zamber Aôndo ér a̱ de un asorabo na. A nger wener: “Wanger mo sha isholibo yam. Gadia mo m fa akaabo am, isholibo yam ngim sha ishi gbem. Shi nenge, i marem ken ifer, ka ken isholibo je, ngôm wa iyav av ye. De tem kera sha ishigh Yough ga, shi de ngohol Icighan Jijingi Wou her a mo kera ga. Nagh ku Aôndo A rumun yô, ka jijingi u zamber; ishima i zamber, i uren tsung yô, Ú laha ga, Aôndo.” (Pasalmi 51:2, 3, 5, 11, 17) U nenge a mnyoon u yange lu Davidi, un u a nger mkaanem man la ken ishima la kpa? Or u nan lu a isholibo iyol shio nana fatyô u ôron kwagh imba ne mayange kpa?

Er Nan Ve Takerada Ne U Er Kwagh u Ioro?

11. Ka akaa a yange er kpôô kpôô a nyi í nger ken Bibilo ‘sha ci u ityesen yasa’?

11 Shi kwagh ugen kpa ngu u a ne ve Bibilo i̱ doo yum yô. I hemba ôron kwagh u ior—man ka kwagh u ior mba yange ve lu sha won kpôô kpôô yô—ior mba ve civir Aôndo kua mba ve civir un ga kpaa. Í ôr akaa a yange er ve la, kua mbamtaver mba ve tagher a mi, kua iember ve kpaa. Se nenge er akaa a yange ve er la za kure kpaa. I nger ambaakaa angara nahan lu “sha ci u ityesen yase.” (Mbaromanu 15:4) Ka sha u tôôn akaa a yange er la tesen ikyav a mi nahan la ve, Yehova a tesen se sha gbenda u kôron se ken ishima ye. De se nenge ase akav a tesen agenegh.

12. Akaa a Bibilo i̱ er sha ior mba ve na jighjigh ga la nga wasen se sha nyi gbenda?

12 Bibilo ôr kwagh u ior mba ve na jighjigh ga, ve lu aferaior jim yô, kua kwagh u tser ve la kpaa. Ajiir shon a Bibilo i er kwagh ve ne tese aeren ve a á lu a injaa ga la gbar gbar, nahan kera taver se u kaven a ga. U tesen ikyav yô, ka nyi tindi je a wa ve una hemba tan or icin sha kwagh u ihyembeato wang aa kwagh u ngise Yuda er zum u a nenge Yesu mker la sha wono? (Mateu 26:14-16, 46-50; 27:3-10) Ka ambaakaa ne a hembe kôron se ken ishima, shi a hembe wasen se u kaven aeren a hôngorough shi nyaghen a kpaa ye.

13. Bibilo wase se u kaven aeren a injaa nena?

13 Shi Bibilo ôr kwagh u mbaperapera mba civir Aôndo kpaa. I pase gbashima ve man mtil sha mimi ve kpaa. Nahan ka se nenge a akav a dedoo ken ve a i gbe u se dondo jighilii ve, se kporom hen Aôndo yô. De se nenge ikyav sha kwagh u ishemberti i jighjigh u nan la. Bibilo pase kwagh u a lu jighjigh u nan yô, shi i̱ pase se er í gbe u se lu a jighjigh u nan keng ve, se er ishima i Aôndo kpaa. (Mbaheberu 11:1, 6) Nahan kpa, Bibilo gema ngi a akaa a ngise ior er kpôô kpôô sha u tesen ér mba a jighjigh u nan yô. Gbidye kwar nenge jighjigh u nan u Aberaham tese ér un ngu a mi zum u a kôr Isaka wener una na nagh a mi la. (Genese, ityough 22; Mbaheberu 11:17-19) Ambaakaa angan nahan na yô, ishember i “jighjigh u nan la” i̱ hemba ngin se a inja, shi i̱ kera taver se u kaven ga. Yehova er kwagh sha kwaghfan kpishi, gadia a tese se a tese ér se̱ hen aeren a dedoo tseegh ga, kpa shi a na akav a tesen se aeren shon kpaa!

14, 15. Bibilo ôr se kwagh u kwase ugen u ngise za ken tempel la kaa ér nyi, man kwagh ne tese se nyi sha mlu u Yehova?

14 Ashighe kpishi akaa a yange er kpôô kpôô, í nger ken Bibilo la ka a tese se kwagh sha mlu u Yehova. Time ase sha kwagh u kwase ugen u Yesu nenge a na ken tempel la. Yesu tema ikyua hen ape i ver akwati u inyar yô, lu nengen er ior lu va eren iyua yô. A nenge mbanyarev kpishi lu va haan inyaregh sha “mngee u ve ngee a akaa” la. Kpa Yesu gema nenge a icankwase ugen, lu kwasecôghol kpaa yô. Iyua na la cii kohol lu “ideri hiar, ka kobo je la.” * Lu cii inyaregh ki lu a mi je la. Tsô er Yesu kpa nengen kwagh er Yehova nahan vough yô, a gema a kaa ér: ‘Kwagh u kwasecôghol u a lu icankwase ne a hee ne hemba kwagh u mbagenev ve lu haan ken akwati u inyar la cii.’ Sha kwaghôron ne yô, aluer i kohol inyaregh ki mbagenev haa la cii ijiir i môm kpa, ki kwasecôghol ne haa la ki hemba ngeen.—Marku 12:41-44; Luka 21:1-4; Yohane 8:28.

15 Ken atô u ikpelaior i i va ken tempel sha iyange la cii, er i lu kwasecôghol ne tseegh i ter kwagh na ken Bibilo nahan, ka zege kwagh ga he? Yehova tôô kwagh ne tese se ér un ngu Aôndo u iwuese. Ka i doo un u ngohol uiyua mba se ne un a ishima yase i môm la, shin vea yina sha akaa a mbagenev ve fetyô u nan la a̱ yem zende zende je kpaa. Gbenda ugen u Yehova yange ma tese se mimi sha kwagh na ma doo yum nahan yô, ngu ga!

Kwagh U I Nger ken Bibilo Ga La

16, 17. Sha akaa a Yehova a we ken Mkaanem nam ga la je kpa, se nenge a kwaghfan na nena?

16 U fatyô u ngeren akaa cii ken washika u u nger hen or wou u doon we ishima ga. Nahan a gba u u her a her ngeren akaa. Kape Yehova kpa a her a her teren ati a ior man akaa a ngise er ken Mkaanem nam je la. Akaa a i pase ken Bibilo la je kpa, ka cii í pase a vighe vighe ga. (Yohane 21:25) U tesen ikyav yô, aluer Bibilo ngi ôron kwagh u ijirôron i Aôndo yô, alaghga kwagh u ia ôr la una na mlumun sha hanma mpin u a ve se ken ishima cii ga. Nahan gbenda u Yehova a we akaa agenegh ken Bibilo ga la kpa gema tese se kwaghfan na. Inja nena?

17 Gbenda u i nger Bibilo la wase u karen asema a ase. I kaa ken Mbaheberu 4:12 er: “Mkaanem ma Aôndo [shin loho na la] ma uma je, ma tem gbilin ga, ma hemba esen a hanma sanker u esen akur ahar cii, ka ma nyôr zan zan ma pav uma a jijingi man . . . ka ma kar mbamhen kua mbaawashima kpaa.” Loho u ken Bibilo ka u nyôr u yem ca, je u wase u ponon kwagh u se lu henen ken ishima jim jim la ken igbar, kua kwagh u se we ishima la kpaa. Mba ve er i sha u vea puu a puu yô, ka i na ve gbeev mbu nôngon zum u ka vea ôr akaa agen man a kera pase á vighe vighe sha er ve soo la ga yô. Kwagen ambaaior la ka a nyiman er sha mimi yô Yehova ngu a dooshima ga, ngu a kwaghfan ga, shin perapera kpaa ga.

18, 19. (a) Aluer ma ivur Bibilo taver se u kaven, shi se fatyô u zuan a mkav sha mi her ave ave ga je kpa, er nan ve í gbe u ishima ia nyian se ga? (b) Kanyi kwagh í gbe u se lu a mi keng ve, se kav Mkaanem ma Aôndo, man kwagh ne tese kwaghfan u Yehova u a hembe cii la nena?

18 Kpa, aluer se sule iyol se time ken Bibilo a ishima i môm yô, se kpa se nenge Yehova er Bibilo i pase kwagh na la nahan. Nahan, aluer í ôr kwagh na ken ma ivur, kera wanger se her ave ave la ga, shi se zua a mpase hen shighe la ga je kpa, ishima ia kera za se iyol ga. Se kav ser aluer se mba henen Bibilo yô, tegh tegh tsô se hen se fa imba Aôndo u Yehova a lu la, maa hanma kwagh una hemba wanger se cii. Aluer se hii ôron ma kwagh u í nger ken Bibilo wanger se ga, shin taver se u kaven er kwagh shon a zough sha mlu u Aôndo je kpa, Bibilo i se lu henen ne i̱ na se vande fan kwagh u Yehova kuma u se fa dedoo ser un ngu a dooshima u a been ga yô, shi ma kwagh na ze kpe ga, shi ngu Aôndo u mimi kpaa.

19 Nahan, aluer ka u se kav Mkaanem ma Aôndo yô, saa se ôron ma a vangertiôr man ishima i gbar gbar keng. Kwagh ne tese kwaghfan u Yehova u a hembe cii la gaa? Ashighe agen uumace mba lun a mfe tsema tsema ka vea nger takerada yô, í lu “mbafankwagh man mbakavenkwagh” tsema tsema tseegh ve kôr cio u kaven kwagh u í nger la ye. Kpa gema takerada u i lu ior mba ve lu a ishima i mimi tseegh ve kaven kwagh u í nger ker la yô, ka Aôndo u a lu a kwaghfan la una fatyô u ngeren ú ye!—Mateu 11:25.

Takerada U Lun a “Kwaghfan u Mimi”

20. Er nan ve í lu Yehova tswen una fatyô u tesen se gbenda u hemban doon ú se kar ve, uma wase una hemba zan doono, man kanyi i̱ lu ken Bibilo i̱ ia wase se?

20 Yehova tese se gbenda u uma u ú hembe doon la ken Mkaanem nam. Er i lu Un a gbe se yô, a fa ugbayol asev hemba er se ayol a ase se fe la ca je. Man hii sha igbetar je, ugbayol mba orumace mba a̱ kaha ga, ka isharen i zuan a dooshima man msaanyol shi lun imôngo a mbagenev kundu kundu je la, akaa ne cii nga a̱ gema kposo ga. Bibilo ngi a “kwaghfan u mimi” kpishi u una wase se ve, uma wase una hemba zan doo doo yô. (Anzaakaa 3:21) Hanma vegher u kwaghhenen ne cii ngu a ityough ki ki tese gbenda u se dondo kwaghwan u injaa u Bibilo i we se la yô, kpa de se time sha ikyav i tesen i môm heen tsô.

21-23. Ka kwaghwan u injaa u nyi una wase se, nahan se de yuwen mbageneve?

21 U fa er ior mba ve lu a ihyom shin ishima a mbagenev, shin ve lu a imorshima a mbagenev yô, ashighe kpishi ka ve de ve bulan a bula ayol ave kpa? Imorshima ka ikyav mbi yuhwan kpishi mbi ken uma u or. Ka sea lu a imorshima a or yô, i ya tor ken mbamhen asev cii, shi bem kpa i zenda ken uma wase kera, shi i yange se u zuan a iember kpaa. Mba timen sha kwaghfan u sangen yeke kaa er u zeren vihin ishima kpii la ka a na i hemba taver ga u or nana̱ zua a angev mbu shimav kua ucôronmbauangev mbagenev kpishi kpaa. Tsuaa tsuaa er i lu a time sha akaa i fa kwagh ne nahan ga la je kpa Bibilo pase sha kwaghfan nahan er: “De ishima i nyoon, de iyugh.” (Pasalmi 37:8) Kpa se er kwagh ne nena?

22 Mkaanem ma Aôndo wa kwagh sha kwaghfan er: “Kwaghfan u or ka a na nan yuwen fefa ga, u den or kwaghbo, ka nan kwagh u civirigh je.” (Anzaakaa 19:11) Inja i kwaghfan yô ka u or tan ashe za nengen a kwagh u a lu myer, a lu sha ishi kpôghôô ga la. Ka kwaghfan a ne mkav ye, gadia una wase se u kaven er i hii ve or nan er kwagh sha vese dang shin nan er kwagh a vese sha inja iwa yô. Aluer se nôngo se fa awashima u nan man mhen u nan, kua mlu u nan yô, alaghga a hemba wasen se, se kera hen kwagh sha a nan geseghee ga, shin se kera yuwe nan kpaa ga.

23 Shi Bibilo seer wan kwagh nahan, ér: “Waan nen ishima a ayol a en, deen nen ayol a en kwaghbo” mgbeghaa. (Mbakolose 3:13) Ishember i̱ í kaa ér “waan nen ishima a ayol a en” la i̱ tese ér se̱ waan ishima a mbagenev, se̱ yaan ve anyi aluer vea vihi se ishima je kpaa. Imba ishima i wan la ia na se de u vihin ishima sha agbilinakaa, yuwen mbagenev. Ishember i “deen” la tese ér se̱ de u lun a imorshima. Aôndo wase u a hembe kwaghfan cii ne fa dedoo je er gba u se deen mbagenev akaabo a ve aluer ityôkyaa injaa ngi i se de ve yô. U eren nahan la una va ve a mtsera tseegh ga, se kpa se zua a bemshima. (Luka 17:3, 4) Nenge imba kwaghfan u a lu ken Mkaanem ma Aôndo la sha wono!

24. Aluer se nyôôso uma wase a zua sha kwaghfan u Aôndo yô, kanyi ia va kere?

24 Er se doo Yehova ishima je í gande yô, a soo u ôron kwagh a vese. Ka nahan ve yange ker gbenda u hemban doon cii u una ôr kwagh a vese ye—ka “washika” u icighan jijingi wase uumace ve nger je la. Ka nahan yô kwaghfan u Yehova ngu ken ngeren ne. Kwaghfan ne ka u “mimi je.” (Pasalmi 93:5) Se nguren nyôôso uma wase sha u a zua sha kwaghfan ne, shi se nguren pasen mbagenev un kpaa yô, kape se gba kporom a kporom ikyua a Aôndo wase u a hembe kwaghfan cii ne je la. Ken ityough ki dondon kin, se lu timen sha ikyav i vesen igen i i̱ tese kwaghfan u Yehova u a ze ica hiinii la: ka tahav mbu á lu a mi mbu tsengan fan kwagh u una er ken hemen, man mbu kuren awashima na kpaa je la.

^ par. 8 U tesen ikyav yô, er Davidi ti lu orkuranilev yô, a tôô akaa a mbakuranilev a tese akav a mi. (Pasalmi 23) Mateu u vande lun or u ngohol kpandegh la di ôr kwagh ter iyenge akaa kua inyaregh kwa kimbir kimbir. (Mateu 17:27; 26:15; 27:3) Luka di gema lu ortwer, nahan ôr kwagh sha asember a tesen tom tweregh.—Luka 4:38; 14:2; 16:20.

^ par. 14 Sha derianyom u hiihii la yô, ideri ihiar ne zulum sha injartom i i kimbin or sha iyange i môm tsô kpaa ga, gadia injartom i or sha iyange lu ideri ihiar kwa 64. Ideri ihiar ne yange i kuma u yamen atsator u lu inyon i gban ishe ga cii, i mbaatsanev yamen yaan la tsô kpaa ga.