1, 2. Balaam yange er ayom a bulan ior mba Yehova nena?

ORKÔRONISHU ugen mough sen shin kpeifi, ape a ker ishu keke yô. A ver a ver inja ishu i a soo u kôron yô. A wa kwaghyan u a fe ér ishu ne soo kpishi la sha tsuwe na, maa a kende ken mnger. Ka tem deghôô yô, tsuwe la kôr ishu; ngi nôngon, tsô a tsuwe i. A se teghelee, a fa je ér kwaghyan u un we sha tsuwe la ka mee u dedoo.

² Ken inyom i 1473 C.S.Y. (Cii man Shighe u Yesu) la, Balaam hen sha kwagh u una mee ikyurior igen a mi yô. Ikyurior i Balaam soo u meen i ne lu ior mba Aôndo, mba ve haa afo hen Ukpuunkpuun mba Moabi, hen ikighir i Tar u Ityendezwa la. Balaam yange senge wener un ngu profeti u Yehova, kpa gema lu or u wan hua, u i na un inyaregh ér a wa Mbaiserael ifan yô. Yehova yange Balaam, nahan er ma wa Mbaiserael ifan yô, gema ver ve a ver. Er Balaam soo u zuan a injar na keng keng yô, a hen a ishima na ér aluer i mee Mbaiserael ve er Aôndo isholibo i vesen yô, a vihi un a ve nahan una wa ior nav ifan iyol na. Tsô Balaam er awashima na ne; á tindi ônkasev mba Moabi mba doonashe ve mee Mbaiserael.—Numeri 22:1-7; 31:15, 16; Mpase 2:14.

3. Ayom a Balaam la za ikyura kighir nena?

³ Ayom a na ne za ikyura kpa? Een, a za ikyura kpuaa. Nomso mba ken Iserael udubu pue-pue gba ken to ne, ve “[er] idya a ônkasev mba Moabi.” Je yô, ve hii u civir mbaaôndo mba Mbamoabi, kua aôndo ve u hôngorough u i yilan ér Baal-Peor, u lu  an-aôndo u mar shin u ijimbagh la. Sha nahan yô, Mbaiserael kpe sha ikighir i Tar u Ityendezwa la kuma iorov 24,000. Nenge imba kwagh u yange tser ve ne sha wono!—Numeri 25:1-9.

4. Mbaiserael udubu pue pue yange ve gba ken to u idya i eren sha ci u nyi?

⁴ Kanyi yange i na ve kwagh tser Mbaiserael nahana? Mbaiserael kpishi undu Yehova, Aôndo u yange war ve sha ikyev i Mbaigipiti shi koso ve ken taaikyôngo shi kura ve zan zan va a ve ken tar u ityendezwa la, nahan ve lu a boshima. (Mbaheberu 3:12) Apostoli Paulu yange henen sha kwagh ne gbaang yô, a wa se kwagh wener: “Se yô, se kera er nen idya er mbagenev ken ve ve er nahan la ga, ve gba inya ve kpe iyange i môm ior dubu ikyundu kar utar.” *—1 Mbakorinte 10:8.

5, 6. Er nan ve ngeren u a er kwagh u isholibo i Mbaiserael er hen Ukpuunkpuun mba Moabi la a lu a inja hen avese nyiana?

⁵ Kwagh u i nger ken Numeri ne ngu a inja kpishi hen ior mba Aôndo mba sha ayange ne, gadia se mba sôôn nyôron ken tar u ityendezwa u ú hembe kehen a u ngise la ica je yô. (1 Mbakorinte 10:11) U tesen ikyav yô, idya i eren doo tar cii ishima kpishi er Mbamoabi mba ngise mbara nahan. Heela tseegh ga, hanma inyom yô Mbakristu udubu udubu ka ve  gba ken to u idya i eren, man ka kwagh u Mbaiserael kpa gba ker je ne. (2 Mbakorinte 2:11) Mbagenev mba ve kohol imôngo a ior mba Aôndo nyian yô mba vihin nongo u Kristu sha aeren a ve a dang la, mba eren kwagh er Shimeri u yange tôô kwase u Midian va nyôr a mi hen afo a Mbaiserael sha igbongor, kar yem a na hen tenti na la nahan.—Numeri 25:6, 14; Yuda 4.

⁶ U kav er we kpa u lu ken tar u lun er Ukpuunkpuun mba Moabi la nahan kpa? U nenge er injar i í ver sha ci wou la—ka tar u he u se ker keghen anyom anyom la—ú mgbôghom hegen kpishi kpa? Aluer ka nahan yô, er ase kwagh u ú fetyô cii sha er ú kura tindi u a kaa ér: “Yevese nen idya” la, nahan ú za hemen u lun ken dooshima u Aôndo yô.—1 Mbakorinte 6:18.

7, 8. Kanyi i lu “idya,” man mbaidyarev mba sondo kwagh u ve lee la nena?

⁷ Inja i ishember i “idya” (mba yer idya ken zwa Grika ér por·neiʹa) ken Bibilo yô ka u nomsoor shin kwase undun ikyar u nan, u ve vese ayol a ve er Ruamabera a tese la, za yaven a orgen u nan lu kwase shin nom u nan ga yô. Ishember ne wa ijimba man gbaga u eren man myav u ior mba ve lu a er ivese ga yaven ayol a ve man u ndiar ilyeegh ki yavaor ki nomsoor shin ki kwase kua u yaven a orgen shin ityô man u ngirigh ilyeegh ki yaven a or ki nomsoor shin kwase u or vese ga yô. Shi aluer nomsoor nan er akaa a i ter heen ne a nomsoor ugen, kwase di kpa nan er a kwase ugen nahan yô ka idya nan lu eren ye. U yaven a zendenya kpa ka idya cica cii. *

⁸ Ruamabera ôr kwagh u idya wang, ér: Mbadyarev vea fatyô u lun ken nongo u Kristu ga shi vea zua a uma u tsôron kpaa ga. (1 Mbakorinte 6:9; Mpase 22:15) Heela tseegh ga, akaa  a vihin nga tseren ve hegen je kpaa, gadia ior mba fe nan ve jighjigh ga shi mba lu a iciviryolough kpaa ga shi ieren ve ne ngi i vihi ivaa ve shi mba lu a imoshima i wang ga; mbagenev ka ve wa iyav hen ya gayô ve zua a angev shin ve saa ku je kpaa. (Mbagalatia 6:7, 8) Nahan u nenge wer doo u ú nyôr iyol ken ieren i vihin tsung nee? Kwagh er vihi yô, ior kpishi hii u nyôron iyol ken ieren ne kure kure a u henen sha akaabo a aa tser ve la shio. Ashighe kpishi ka ve hii inja i dang ne sha u nengen ufoto mba ijimbagh.

9. Mbagenev senge ér ufoto mba ijimbagh ka kwaghbo ga, ka mimii? Pase er i hii ve u er nahan yô.

⁹ Ken ityar kpishi, mbateen upipambaabaver ka ve tar umagazin mba lun a ufoto mba ijimbagh, shi ufoto mban ngee ken icer i kuhwan ityogholough man ken akaa a i tesen sha televishen kua sha Intanet la kpaa. * Mbagenev senge ér ufoto mba ijimbagh ka kwaghbo ga; ka mimii? Mayange ga! Ashighe agen ior mba nengen ufoto mba ijimbagh ka ve hingir u lun a ieren i ngirigh alegh a ve a yaven a or la shi “asaren a dang” nga a ya tor ken a ve, nahan idya i eren i hingir kwagh ve kua asaren a hôngorough shi ivaa ve kpa i vihi gayô ve pav ivaa kuaa. * (Mbaromanu 1:24-27; Mbaefese 4:19) Ortôvonkwagh ugen kaa ér idya i eren kpoghuloo ngi er ka angev mbu kyansa nahan. A kaa ér ieren ne ka i “za hemen u vesen” ken or. “I̱ taver u den kpen kpen, shi i̱ taver u sôron kpaa.”

10. Se fatyô u yaren tom a kwaghwan u a lu ken Yakobu 1:14, 15 la nena? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, ZUA A AGEE A U FATYÔ U PALEGH HÔNGOR YÔ la kpaa.)

¹⁰ Hen ase sha mkaanem ma i nger ken Yakobu 1:14, 15 la,  ma kaa ér: “Hanma or ka i mee nan zum u asaren a nan iyol i nan ka a urugh nan a hôn nan la. Zum u isharen ka i jile iyol kera yô, i gema i mar isholibo. Isholibo di ia va vese yô i gema i dugh ku.” Nahan aluer isharen i bo ngi u ken ishima yô, dugh i kera fese je! U tesen ikyav yô, aluer ashe gber u sha ufoto mba kenden isharen i ijimbagh ken or yô, tôô ashe sha fele shin pir kômputa wou la gayô gema tashan u televishen u ú lu nengen la. Er kwagh u ú fetyô cii sha er isharen i ijimbagh ia ngee ken a we kpishi je ia zôhô u ga yô!—Mateu 5:29, 30.

11. Se tese ser se suur sha Yehova zum u se lu nôngon a asaren a bo la nena?

¹¹ Nahan yô, Un u a fe se i hembe se ayol a ase la wa se kwagh ér: “Wua nen alegh a en a shin tar la kera, ka idya man hôngor man ityoronshima man isharen i bo man hua u eren, ka  akombo a civir je la.” (Mbakolose 3:5) Mimi yô, alaghga a taver se u eren nahan kpishi. Kpa umbur wer, Ter wase u sha la ka u dooshima man u wan ishima, u se fatyô u zamber un ser a̱ wase se yô. (Pasalmi 68:19) Nahan shighe u isharen i bo i nyer ú ken ishima yô, er msen hen a na fese a̱ wase u. Sôn un a̱ na u “agee a hemban la” shi kighir ishima you i hen akaa agen.—2 Mbakorinte 4:7; 1 Mbakorinte 9:27; nenge ngeren u a kaa ér “Me De Ieren i Bo Nena?” la, ngu sha peeji 104.

12. Kanyi i lu “ishima” yase man se kura i nena?

¹² Solomon yange nger ér: “Hemba kuran ishima you a akaa a u kor a cii, gadia ka ken i uma a dugh ye.” (Anzaakaa 4:23) “Ishima” yase ka mbamhen man mlu wase u kimi, inja na yô ka or u se lu jim jim sha ishigh ki Aôndo la. Ka kwagh u Aôndo a nenge ér “ishima” yase ngi la una na se zua a uma u tsôron shin se zua a mi ga ye, ka mnenge u mbagenev ve nengen se la ga. Kwagh hemba nahan ga. Kpa gema ka kwagh u iniumbe ga. Orjighjigh Yobu yange soo ér una kenger kwase sha gbenda u una tôm nan ken ishima ga, nahan a ya ikyur a ashe na. (Yobu 31:1) Ikyav i Yobu ne doo kpen kpen! Orpasalmi ugen kpa er kwagh er Yobu nahan, á er msen wener: “Gemam ashe kera sha u kenger gbilinkwagh.”—Pasalmi 119:37.

13. Ka an yange nan lu Dina, man yange tsua azende a bo nena?

¹³ Er se vande ôron ken Ityough 3 kira nahan, azende a ase aa fatyô u tesen se aeren a dedoo shin a bo. (Anzaakaa 13:20; 1 Mbakorinte 15:33) Nenge ase ikyav i Dina, wan u Yakob u kwase la. (Genese 34:1) Shin er mbamaren nav yese un tsembelee nahan kpa, Dina er kwagh sha ibume; á kôr ijende a ônkasev Mbakanaan. Mbakanaan lu ior mba wan ijimba kpishi er Mbamoabi nahan. (Levitiku 18:6-25) Sha ashe a nomsombaiorov mba ken Kanaan kua Shekem u yange lu “a icivir hemba” mba hen ya u ter na cii la yô, Dina lu ve wankwase u vea fatyô u yaven a na hanma shighe u ve soo cii yô.—Genese 34:18, 19.

14. Azende a bo a Dina lu a mi la yange gbihi un ken kwaghbo nena?

 ¹⁴ A shi nan kpa, Dina yange wa ishima u eren idya a Shekem shighe u nenge a na la ga. Kpa Shekem yô, gema er kwagh u Mbakanaan kpishi vea er shighe u ishima i kende ve ker u yaven a kwase yô. Dina yange una nagher iyol hen shighe la nan nan kpa kera gba sha mi ga, gadia á “kua a na . . . a vihi un.” Ka inja er shighe kar yô, kwagh u Dina “doo” Shekem “ishima” kpishi nahan, kpa dooshima la kera gema kwagh u vande eren a na la ga. (Genese 34:1-4) Lu Dina tseegh kwagh er un u vihin ga. Er lu a azende a bo yô, kwagh er un u vihin u gema va a iheen man ilyahan sha tsombor na jimin cii yô.—Genese 34:7, 25-31; Mbagalatia 6:7, 8.

15, 16. Se zua a kwaghfan u mimi nena? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, GBIDYE KWAR SHA AVUR A RUAMABERA NE la.)

¹⁵ Dina yange una hen kwagh sha kwaghbo u er un la je kpa, yange hen sha gbenda u vihin kpishi. Ior mba Yehova a doo ve ishima shi ve kor atindi a na yô saa kwagh u vihin una er ve  man vea hen kwaghfan ga. Er ve ongo Aôndo yô, mba ‘zenden a mbafankwagh.’ (Anzaakaa 13:20) Ka ve hingir u fan “hanma gbenda u dedoo,” nahan ve palegh mbamzeyol kua akaa a vihin agen kpaa.—Anzaakaa 2:6-9; Pasalmi 1:1-3.

¹⁶ Mba i sar ve u zuan a kwaghfan u Aôndo shi ve lu nôngon ér vea zua a mi sha u eren msen hanma shighe shi henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo kua ityakerada i nongo  u wanakiriki u jighjigh u lu gberen la cii vea zua a mi keng. (Mateu 24:45; Yakobu 1:5) Shi kwagh ugen u a lu hange hange yô, ka iyol hiden a mi ijime; ka i wase or nan dondo kwaghwan u ken Ruamabera la. (2 Utor 22:18, 19) U tesen ikyav yô, alaghga Orkristu nana lumun ér ishima i nan kpa wa atseregh shi i vihi kpaa. (Yeremia 17:9) Kpa shighe u ishima i nan i bum nan nan lu eren kwagh u shami ga nahan, á wa nan kwagh kundu kundu nahan nana hide a iyol i nan ijime nana ngohol kwaghwan la kpa?

17. Pase kwagh u alaghga una fatyô u eren hen tsombor yô, shi pase er ter nana fatyô u henen sha kwagh shon vea wan u nan u kwase yô.

¹⁷ Hen ase sha ikyav i tesen ne. Tôô ase wer, ter ugen venda a wan na u kwase ér a̱ de dugh geri vea gum Orkristu ugen ve tseegh ga. Wankwase ne kaa a na ér: “Baba, u nam jighjigh gaa? U hen wer se er nyi?” Alaghga kwagh u Yehova doo un ishima shi á wa ishima u yaven a gumor la ga, nahan kpa ngu “zenden sha kwaghfan [u Aôndo]” je kpa? Ngu “yevese idya” je he? Shin ngu “suur sha ishima” na sha ibume? (Anzaakaa 28:26) Adooga ú fa akaawan agen a ú hen wer aa wase ter la kua wan na u kwase la u henen sha kwagh ne tsembelee yô.—Nenge Anzaakaa 22:3; Mateu 6:13; 26:41.

18, 19. Ka imeen i nyi yange Yosev tagher a mini, man hemba í nena?

¹⁸ Gumor u doonashe Yosev, yange yevese idya; Yosev lu anmgbian u Dina u sha ter. (Genese 30:20-24) Shighe u Yosev lu anye la á nenge er anmgbian na u kwase ne er kwagh sha ibume ve kwagh tser un yô. Nahan anyom kar imôngo je kpa Yosev lu umbur kwagh ne her, man er sar un kpishi u lun ken dooshima u Aôndo yô, kwagh ne wase un shighe u lu ken Igipiti ve kwase u ter na lu meen un “ayange ayange” ér una yav a na keng keng la. Er Yosev lu kpan yô, lu kwagh u una wa takerada ér i̱ de un tom una yem anagh ga! Yange gba u una er kwagh a kwase ne sha kwaghfan man sha ishimataver kpaa. Man ka  kwagh u yange er je la; a zer vendan kwagh ne a kwase u Potifar kpii, ken masejime yô a yevese un.—Genese 39:7-12.

¹⁹ Hen ase sha kwagh ne yôô: Luun er Yosev yange una henen kwagh u kwase ne ken ishima shin una henen er una yav a na ve a lu nahan, ma fatyô u eren kwagh u doon Aôndo je kpa? A shi nan kpa, ma fatyô ga. Er Yosev ma lu henen akaabo ken ishima yô, lu mlu na vea Yehova hemba lun un kwagh u vesen ye, ka nahan ve ôr kwagh a kwase u Potifar sha ishimataver ye. A kaa a na ér, “ma kwagh kpaa, [terem] yangem ga, saa we tseegh, sha ci u we u ngu kwase na; a er nan man me er kwaghbo u vesen ne, me er Aôndo isholibo nahana?”—Genese 39:8, 9

20. Yehova yange bugh gbenda sha ci u Yosev nena?

²⁰ Yange a doo Yehova a gumor Yosev kpishi, sha ci u lu vendan ayange ayange ér una per tindi u Aôndo ga, shin er lu ica a tsombor na nahan kpaa. (Anzaakaa 27:11) Ken masejime yô, Yehova bugh gbenda, i dugh Yosev ken purusu kera, i na un mue-tor u Igipiti shi hingir u nengen sha kwaghyan ken tar la jimin cii! (Genese 41:39-49) Mkaanem ma i nger ken Pasalmi 97:10 mara ka ma mimi! Ma kaa ér: “Ne mba TER A doo ne ishima yô, kôr nen kwaghbo ihyom. Un koson uuma mba mba i doo Un a ve la, A yima ve sha ikyev i mbaaferev.”

21. Gum Orkristu ugen ken Afrika yange palegh idya sha ishimataver nena?

²¹ Nyian kpa, mbacivir Aôndo  kpishi mba eren akaa a á tese ér ve ‘kôr kwaghbo ihyom, kpa kwagh u dedoo doo ve ishima’ yô. (Amoshi 5:15) Gum Orkristu ugen ken tar ugen ken Afrika kaa wener, wankwase ugen u ve lu klase môm yô, yange kaa a na ér una yav a na, nahan una wase un ayenge shighe u ikyarenegh. Gumor ne kaa ér, “m venda a na fese.” A za hemen wener: “Er m nyer iyol ken dang u eren ga yô, ior mba nem icivir kpishi, kwagh ne hembam zenaria man azurfa je kpaa.” Sha mimi yô, isholibo ngi a “mdoom,” kpa ka ma “sha anyangem kpeghee” tsô. Ashighe kpishi, mnyohom ma isholibo ma ma ngôôr ga ne ka ma va a mnyoon. (Mbaheberu 11:25) Heela tseegh ga, aluer se kar ma sha msaanyol u tsôron u ior mba ungwan imo i Yehova vea zua a mi la yô, ma gba kwagh cuku cuku ga.—Anzaakaa 10:22.

22, 23. (a) Aluer Orkristu er isholibo i vesen je kpa, se fatyô u kaan ser kwagh hemba nan je ve ga sha ci u nyi? (b) Orsholibo nana zua a iwasen hana?

²² Er se yen yô, ka se saa nôngon a asaren ase a iyolough, sha er se er kwagh u dedoo sha ishigh ki Aôndo yô. (Mbaromanu 7:21-25) Yehova kpa fa kwagh ne, nahan “A umbur er se lu vuulevu je yô.” (Pasalmi 103:14) Ashighe agen, Orkristu ka nan er isholibo i vesen. Aluer or er isholibo i vesen yô, kwagh hemba a hemba nan jee? Mayange ga! Jighilii yô, orsholibo la nana sunda kwaghbo er Tor Davidi kpa yange sunda kwaghbo nahan. Nahan kpa, Aôndo ‘keghen iyol u den’ mba ve gem asema sha mimi shi ve ‘pase akaabo a ve’ la “kwaghbo” u ve er la.—Pasalmi 86:5; Yakobu 5:16; Anzaakaa 28:13.

²³ Bee kera yô, Aôndo na nongo u Kristu “ior” mba lun uiyua, ka mbakuran mba ken jijingi mba ve fe tom ve tsembelee shi ve keghen iyol u wasen se kpaa yô. (Mbaefese 4:8, 12; Yakobu 5:14, 15) Awashima ve yô, ka u wasen or u nan er isholibo la nana hide a̱ doo vea Aôndo shi nana ‘zua a mkav’ sha er nana kera kimbir isholibo la ga yô.—Anzaakaa 15:32.

24, 25. (a) Gumor u i er kwagh na ken Anzaakaa 7:6-23 la ka u “kaven kwagh ga” nena? (b) Se ‘zua a mkav’ nena?

²⁴ Bibilo ôr se kwagh u mba “kaven kwagh ga” man kwagh u mba ve “zough a mkav” la. (Anzaakaa 15:32; 19:8) Er or u “kaven kwagh ga” nan fe mnenge u Aôndo tsembelee ga shi nan shiren un tom sha inja ga yô, mfe u dedoo ban nan kua mkav kpaa. Imbaor ne nan ngu er gumor u i er kwagh u nan ken Anzaakaa 7:6-23 la nahan, nan ngôôr gban ken isholibo i vesen ga. Nahan kpa, “or u nan zough a mfe [shin mkav] yô” nan veren ishima sha or u nan u kimi la sha u eren msen hanma shighe shi henen Mkaanem ma Aôndo kpaa. Er nan yen nahan kpa, ka nan nôngo kwagh er nan fetyô la sha er mbamhen mba nan man asaren man mlu u ishima i nan man mbaawashima mba nan vea zua vea kwagh u a lu sha ishima i Aôndo yô. Nahan yô, “uma u nan doo nan ishima,” shin se kaa ser nan ngu veren iyol i nan, nahan “nana zua a kwaghdoon.”—Anzaakaa 19:8.

²⁵ Pine ase iyol you yôô: ‘M na jighjigh a ishima yam cii mer, atindiakaa a Aôndo nga shami je he? M lumun a ishima yam cii mer, aluer m ngu kuran a yô me zua a msaanyol u hemban cii kpa?’ (Pasalmi 19:7-10; Yesaia 48:17, 18) Aluer u ngu henen a hen yô, nôngo sôr ape kwagh a shi la. Hen sha akaa a aa fatyô u tseren we aluer u per atindi a Aôndo la. U seer yô, ‘bende, nenge er Yehova a lu u doon yô;’ er kwagh ne sha u varen a mimi gbang man sha u ivin ishima you a mbamhen mba dedoo, ka hanma kwagh u mimi man u perapera man u wang kua u doon ishima kpaa je la. (Pasalmi 34:8; Mbafilipi 4:8, 9) Fa tsô wer, aluer u ngu eren nahan seer a seer yô, Aôndo una hemba doon we ishima cii; akaa a a doo un ishima la aa doo u ishima, a a ker a ihyom la we kpa kôr a ihyom. Yosev lu vough ga er se mbagenev nahan. Nahan kpa, fatyô u “yevese idya,” sha ci u yange de wener Yehova a maa aeren a dedoo ken a na anyom anyom shi a̱ na un isharen i eren ishima na kpaa. We kpa, kwagh wou a̱ lu nahan.—Yesaia 64:8.

26. Ka itinekwagh i injaa i nyi se ôr kwagh sha mi ken ityough ki dondon kini?

 ²⁶ Orgban se yange er alegh a ase a mar la sha u se zuan a mngiligh u yaven a kwase shin nomsoor la tseegh tsô ga, kpa lu sha u se maren ônov man sha u nom man kwase ve luun imôngo yô. (Anzaakaa 5:18) Ityough ki dondon kin kia ôr se mnenge u Aôndo sha kwagh u ivaa eren.