1-4. (a) Zum u Pilatu va a Yesu sha ishigh ki ikpelaior i toron asema i̱ i̱ kohol hen ya na ken won la, lu nyi i eree? (b) Er i hee Yesu shi i na un ican nahan kpa, a er nena, man ka mbampin mba hange hange mba nyi ve dugh sha kwagh nee?

“NENGE nen or ne.” Gomna u Mbaromanu u i yilan un ér Pontiu Pilatu la yange er mkaanem mara yô, a kôr Yesu Kristu a na ikpelaior i toron asema, i̱ i̱ kohol ken won hen ya na, sha use sha iyange i Paseka u inyom i 33 la. (Yohane 19:5) Ayange a karen kpuaa ken ijime la, ikpelaior ne lu ember mnyer u Yesu ken Yerusalem sha u tesen ér ngu Tor u Aôndo a tsough yô. Nahan kpa, sha iyange ne yô, ikpelaior i vihin asema ne kera nenge Yesu ér ka Tor ga.

² I haa Yesu riga u nyian dindee iyol, imba i utor wuhan iyol a mi la, shi i penda un idyer i tor sha ityou. Kpa ikyondo i í cir un ken ijime sha agbir a i gbidye un tsusee ve awambe lu duen la, man tsar u i tume sha saa i penda sha ityough nagh ki ki lu vanden duen awambe la cii lu u lahan ian i tor i a lu sha mi la. Ior mba upristi mba tamen tuur ve ken ityô ne, venda or u tile sha ishigh vev u i gbidye un coholoo ne. Upristi mban genger imo kaa ér: “I̱ mande Un sha kon, i̱ mande Un sha kon!” Er ikpelaior ne kpa lu a awashima u haan awambe inya yô, i genger imo i kaa ér: “A kuma ku.”—Yohane 19:1-7, NW.

³ Yesu wa ishima a iheen man ican a u bughun zwa shio, man a er kwagh ne sha ishimataver man sha icivir kpaa. * A wa iyol  a kegh a kegh u kpen. Ka va kom atetan sha iyange i paseka la yô, a kpe ku u nyoon tsung sha kon u mtsaha.—Yohane 19:17, 18, 30.

⁴ Er Yesu gbihi uma na sha ci u mbadondon un yô, a tese ér un ngu ijende ve i mimi. A kaa ér: “Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan.” (Yohane 15:13) Kwagh ne gema va a mbampin mba hange hange mbagenev. Mimi je, yange gba hange hange u Yesu una ya atsan ne cii shi una kpee? Yange lumun u yan ican shi kpen sha ci u nyi? Er se lu ‘akar a na’ man mbadondon un yô, se fatyô u dondon ikyav na la nena?

5. Er nan Yesu yange fa atsan a a lu keghen un la jighilii?

⁵ Er Yesu lu Mesiya u i tôndo zwa ér ngu van la yô, a fa kwagh u lu keghen un yô. Yange fa akaa kpishi a uprofeti ôr ken Ruamabera u ken Zwa Heberu, aa a tsengapasen kwagh u ican man ku u Mesiya vighe vighe la. (Yesaia 53:3-7, 12; Daniel 9:26) A wa mbahenen nav agoyol acin imôngo sha u ôron ve kwagh u atsan a a lu keghen un la. (Marku 8:31; 9:31) Shighe u lu yemen sha gbenda ken Yerusalem sha ci u Paseka na u masetyô la, a kaa a mbaapostoli nav jighilii ér: “A za na Wan u or sha ikyev i upristi mba tamen man mbangeren, vea ôr Un ijir i kuugh, vea na Un sha ikyev i atôatyev; vea naha Un tar, vea gbidye Un akpa, vea haa Un azer iyol, vea wua Un kpaa; sha iyange i sha utar la, Una nder shin ku.” (Marku 10:33, 34) Mkaanem man lu ma gbilinigh ga. Er se vande henen nahan, yange i naha Yesu tar shi i ta un azer iyol shi i gbidye un shi i wua un kpaa.

6. Yange lu hange hange u Yesu una ya ican shi una kpe sha ci u nyi?

⁶ Kpa lu hange hange u Yesu una ya ican shi una kpe sha ci u nyi? Atôakyaa a injaa nga kpishi a yange na ve lu hange hange u kwagh a lu nahan yô. Kwagh u hiihii yô, aluer Yesu tile sha mimi her yô, una tese ér un ngu perapera shi un sue mtemtor u Yehova kpaa. Umbur wer Satan senge ér uumace mba civir  Aôndo sha ci u kwagh u vea zua a mi hen a na la. (Yobu 2:1-5) Er Yesu tile sha jighjigh “zan zan ar ken ku . . . u [sha] kon u mtsaha” yô, a kaa Satan imo sha gbenda u í gbe je or nan lu a vande kaan un sha ityôkwagh i gbilinigh i a dugh a mi la ga yô. (Mbafilipi 2:8; Anzaakaa 27:11) Kwagh u sha uhar yô, lu u ican man ku u Mesiya la ua gema a hingir iwom sha ci u asorabo a mbagenev. (Yesaia 53:5, 10; Daniel 9:24) Yesu yange “na uma Na [sha u] a̱ hingir ipaan sha ci u ior kpishi,” nahan a bugh gbenda sha ci wase, u Aôndo una lumun se u yan ikyar a na yô. (Mateu 20:28) Kwagh u sha utar yô, er Yesu wa ishima a atsan kposo kposo yô, kwagh ne tese ér i “mee Un sha hanma gbenda cii vough er se nahan.” Sha nahan yô, ngu Pristi u Tamen u zungwen mhôônom, u una fatyô u “zungwen a vese imôngo ken aseer a ase” yô.—Mbaheberu 2:17, 18; 4:15.

7. Ka mlu u nyi nahan Yesu yange undu, mough va shin tar nee?

⁷ Cii man se kav kwagh u yange Yesu lumun u eren la yô, hen sha kwagh ne: Ka hanma or nana undu tsombor u nan man ya u nan, nana mough a yem ken tar ugen, aluer nan fa ér ior mba ken tar shon kpishi vea venda nan, shi vea hee nan shi vea na nan ican, shi ken masejime yô, vea wua nanaa? Time ase hegen sha kwagh u Yesu er la. Cii man a va shin tar ne yô, yange lu sha ian i vesen vea Ter na sha. Nahan cii kpa, Yesu lumun u undun ya na u sha la, van shin tar ne ken mlu u or. Er fa ér ior kpishi vea venda un shi vea hee un tsung shi vea na un ican kpesee shi una kpe sha gbenda u nyoon tsung nahan kpa, a va shin tar ne. (Mbafilipi 2:5-7) Lu nyi i mgbegha Yesu ve lumun u eren imba kwagh ne nahana?

8, 9. Lu nyi i mgbegha Yesu ve na uma na sha ci wase?

⁸ Kpa kwagh u vesen u yange mgbegha Yesu yô lu mdoo u Ter na doo un ishima la. Ishimawan i Yesu la tese ér Yehova doo un ishima. Dooshima la na yô, kwagh hemba gban Yesu sha kwagh u iti i Ter na man u eren kwagh u una va a iheen sha iti la ga yô. (Mateu 6:9; Yohane 17:1-6, 26) U hemban cii yô, Yesu  yange soo u karen a aheen a í va a mi sha iti i Ter na la kera. Sha nahan yô, Yesu nenge ican i ya sha ci u perapera la ér ka icivir i hemban cii, sha ci u a fa ér mtil sha mimi na la una wase u tseghan iti i dedoo i Ter na la.—1 Kroniku 29:13.

⁹ Ityôkyaa igen kpa ngi i í na ve Yesu lumun ku yô. Ityôkyaa shon yô, uumace doo un ishima. Dooshima ne yange hii shighe u i hii gban uumace la je. Bibilo pase er tsuaa la je vande lun Yesu ken ishima cii man mase van shin tar ne ye, ér: ‘Doo un a ônov mba iorov tsung.’ (Anzaakaa 8:30, 31) Yange tese dooshima na la ken igbar shighe u lu shin tar ne la. Er se vande henen ken mtom ma mtar ma ma dondo sha kin ne nahan, Yesu yange tese uumace dooshima sha igbenda kposo kposo, kpa hemba tesen mbadondon un dooshima cii. Kpa sha iyange i Nisan 14, inyom i 33 la, a lumun u nan uma na sha ci wase. (Yohane 10:11) Mimi yô, gbenda ugen u ma hemba tesen se dooshima a u kpen sha ci wase yô lu ga. Doo u se kav un sha imba gbenda nee? Een. Sha kpôô yô, i wa se tindi ér se er nahan.

10, 11. Kanyi i lu tindi u he u Yesu na mbadondon un laa, shi tindi ne wa nyi man nyi kere, man gba hange hange u se kura un sha ci u nyi?

¹⁰ Hen tugh mbu kpernan i wua Yesu la, a kaa a mbahenen nav mba ve luun a na hanma shighe mbara ér: “M ngu nan ne tindi u he sha u doo nen ayol a en yô; er ne doom ishima nahan, kape ne kpaa, doo nen ayol a en vough la. Ka sha kwagh ne man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yohane 13:34, 35) Er nan ve tindi u a kaa ér “doo nen ayol a en” la, a lu “tindi u he”? Tindi u Mose yange vande kaan ér: “Or u nan we ndor a we nana̱ doo u ishima er we iyol you nahan.” (Levitiku 19:18) Kpa kwagh u tindi u he ne a soo ér se er yô, ka u se lu a dooshima u vesen, u una mgbegha se se na uma wase sha ci u mbagenev yô. Yesu iyol na yange pase kwagh ne wang. A kaa ér: “Ka tindi  Wam u M we ne ne, doo nen ayol a en, er ne doom ishima nahan. Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan.” (Yohane 15:12, 13) Inja na yô, tindi u he ne ngu kaan ér: “Soo mbagenev, i de lu er u soo iyol you la ga, kpa soo ve i hemba er u soo iyol you la.” Yesu tese imba dooshima ne shighe u lu uma la zan zan kar kpen.

¹¹ Ka hange hange u se kura tindi u he ne sha ci u nyi? Umbur wer Yesu kaa ér: “Ka sha kwagh ne [dooshima u tangen iyol ga] man ior cii vea kav er ne lu mbahenen Av ye.” Sha mimi yô, mba fe Mbakristu mba mimi sha dooshima u tangen iyol ga ne. Se fatyô u karen dooshima ne sha ma baaji u wan sha vanger. Mba ve ze mkohol u vesen u Mbashiada mba Yehova hanma inyom yô, ka ve wa baaji sha vanger. Baaji la ka a wase mbagenev u fan or u nan we un la, sha ci u ka a tese iti i nan man tiônnongo u nan dugh her la. Dooshima u tangen iyol ga la kpa ngu er ka “baaji” u i fe Mbakristu mba mimi a mi nahan. Se fatyô u kaan ser, gba u dooshima u se tesen mbagenev la una due ken igbar tsembelee je yô, una hingir ikyav i tesen mbagenev ér se mba mbadondon Kristu mba mimi jim jim. Nahan doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér, ‘M ngu tesen wang ken uma wam mer m ngu a “baaji” u dooshima u tangen iyol ga la kpa?’

12, 13. (a) Gba u se tese dooshima u se lu a mi sha mbagenev la a za kighir nena? (b) Inja i u tangen iyol ga la ér nyi?

¹² Er se lu mbadondon Yesu yô, gba u se soo ayol a ase er a soo se nahan. Kwagh ne tese ér gba u se kegh iyol u eren akaa sha ci u mbananjighjigh a vese imôngo. Se er kwagh ne a za kighir nena? Bibilo kaa a vese ér: “Kwagh u se fe dooshima sha mi yô, ka un ne: A na uma Na sha ci wase, nahan se kpaa, ka u sé na uma wase sha ci u anmgbianev.” (1 Yohane 3:16) Gba u se lumun u kpen sha ci u mbagenev er Yesu nahan, aluer hingir hange hange yô. Sha ashighe a i lu tôvon se a ican yô, guda u  se kpe a u pasen ape anmgbianev asev mba ken Kristu ve lu la, sha er kwaghbo a de tseren ve ga yô. Ken ityar i mpav a lu ker sha ci u kwagh u mba via a mba via yô, se nôngo kwagh je er se wua iyol nahan sha er se kura anmgbianev asev yô, sea lu kwavyolough môm a ve shin sea lu ga, sea due ijiir i môm shin sea due ga kpaa. Shighe u akuraior a lu nôngon ityav yô, se wa iyol se kegh a kegh u zan purusu shin kpen a u se tan num sha mbananjighjigh a vese imôngo shin ior mbagenev la.—Yohane 17:14, 16; 1 Yohane 3:10-12.

¹³ Ka u lumun ser se kpe sha ci u anmgbianev asev tseegh i lu gbenda u tesen dooshima u tangen iyol ga la ga. Kera kpa, ka se kpuaa tseegh a gba u se kpe sha ci u mbagenev nahan ye. Nahan cii kpa, aluer anmgbianev asev doo se ishima kpishi je ka u se kpe sha ci ve yô, doo u hegen je se kegh iyol u eren akaa a kiriki sha ci ve, se nôngon tsung ser se wase ve ga he? Inja i u tangen iyol ga yô, ka u den ser kwagh u van se a mtsera shin mkpeyol a kar se sha ci u iwasen i mbagenev. Ka se ver mbamgbe vev kua mkpeyol ve ken hemen u mkpeyol wase, shighe u i taver u eren nahan je kpaa. (1 Mbakorinte 10:24) Ka sha nyi igbenda nahan se fatyô u tesen dooshima u tangen iyol ga nee?

14. (a) Ka akaa a nyi i gbe u mbatamen vea tange iyol sha mi ga? (b) Ishima ngi u ker sha kwagh u mbatamen mba ve eren tom kpoghuloo ken tiônnongo wou la nena?

¹⁴ Mbatamen mba ken tiônnongo u Kristu mba ne ayol a ve sha igbenda kpishi sha u vea ‘kura ikyumuile’ yô. (1 Peteru 5:2, 3) Dugh u mbatamen nengen sha icombor ve kera yô, alaghga a gba u vea vihi shighe ve aikighe shin sha mbee u kasua sha u nengen sha akaa a ken tiônnongo, man u wan agoyol sha akaaôron a vea na ken mbamkombo la, kua u za sôron mbagenev man u ôron ajir kpaa. Mbatamen mbagenev kpishi ka ve na ayol a ve sha igbenda igen kpaa, er u eren tom kpoghuloo sha mbamkohol mba kiriki man mba vesen man er u eren tom vea Ukômatii mba Wasen sha Kwagh u Iyouci  man Iniongo i Nengen Anmgbianev Angev sha Iyouci kua Ukômatii mba Nengen sha Tom Kwaghmaan hen Haregh nahan. Ne mbatamen, fa nen ner aluer ne mba vihin shighe wen man akaa a en shi ne mba eren tom sha tahav enev sha u kuran ikyumile, a ishima yen yô, ne mba tesen dooshima u tangen iyol ga la. (2 Mbakorinte 12:15) Ka Yehova tseegh a wuese ityom i ne eren a iyoltangen shio la ga, tiônnongo u ne nengen sha mi la kpa wuese ityom yen ne.—Mbafilipi 2:29; Mbaheberu 6:10.

15. (a) Ka sha igbenda igen i nyi nahan kasev mba mbatamen ve tangen ayol a ve ga? (b) Ishima ngi u ker sha kwagh u kasev mba suen noov vev, mba ve den ér noov vev ve er tom u wasen tiônnongo wou la nena?

¹⁵ Hide kasev mba mbatamen mba ve suen noov vev la di ye, ve yô ve tange ayol a ve ga sha er noov vev vea fatyô u kuran ikyumile ga he? Sha mimi yô, aluer kwase de nom u nan ngu tôôn shighe u alaghga ma nan lu vea tsombor u nan la sha u nengen sha akaa a tiônnongo yô, ka iyol tangen ga je kwase la nan lu tesen la. Shi hen sha kwagh u kasev mba mbakuran mba ningir sha, mba ka ve de akaa cii, ve kohol noov vev ve zenden sha atôônanongo man sha uningir la. Ve nyume ayol a ve ian i lun a uya vev, shi alaghga ka i gba u vea yav sha gambe ugen kposo hanma kasua. Kasev mba akaa a ken tiônnongo a hembe gban ve ishima a akaa a ve yô, ve kuma icivir sha ci u dooshima u tangen iyol ga u ve tesen wuee la.—Mbafilipi 2:3, 4.

16. Ka sha igbenda i nyi nahan mbamaren ka ve nôngo kwagh sha ci u mbayev veve?

¹⁶ Se tese dooshima u tangen iyol ga la hen tsombor nena? Ne mbamaren, ka ne undu akaa kpishi sha er ne nenge sha mbayev enev shi ne yese ve “sha mkôôm man kwaghwan u Ter” kpaa yô. (Mbaefese 6:4) Alaghga ka i gba u ne er ityom i kpen iyol ker ahwa kpishi sha er ne zua a kwaghyan sha ci u icombor yen, shi ne nôngo ner mbayev enev ve zer akondo tsembelee shi ve lu a ijiir i tsan kpaa. Ka nea lu a akaa a kuma ne ga kpa, ne gba den tsô sha er ne kure mbamgbe mba mbayev enev yô. Shi ka ne nôngo kpoghuloo ne henen kwagh a mbayev  enev shi ne zaan mbamkombo a ve shi ne duen kwaghpasen a ve imôngo kpaa. (Duteronomi 6:6, 7) Dooshima wen u tangen iyol ga la doo Yehova, u yange hii kwagh u tsombor la, shi alaghga una na mbayev enev uma u tsôron kpaa.—Anzaakaa 22:6; Mbaefese 3:14, 15.

17. Noov mba ve lu Mbakristu vea dondo ieren i Yesu i wan mbagenev ikyo la nena?

¹⁷ Ne noov, ne er nan ve ne dondo ikyav i Yesu sha u tesen dooshima u tangen iyol ga laa? Bibilo na mlumun ér: “Ne noov, kasev enev ve̱ doo ne asema di er Kristu kpaa, nongo Na u doo Un ishima man A ne iyol Na sha ci u u nahan.” (Mbaefese 5:25) Er se vande henen nahan, mbadondon mba Yesu yange ve doo un ishima je kpe sha ci ve. Nom u nan lu Orkristu yô, ka nan dondo ieren i wan mbagenev ikyo i Yesu kpa yange lu a mi ve “ker kwagh u doon sha ci Na ga” la. (Mbaromanu 15:3) Imba nom la nan vanden nengen sha mbamgbe mba kwase u nan a mba nan iyol i nan. Nan keren u eren kwagh u sha ishima i nan hanma shighe ga, ka nan er kwagh u sha ishima i kwase u nan kpaa, aluer ma tindi u Bibilo yange kwagh shon ga yô. Yehova ngu a lumun nom u nan tesen dooshima u tangen iyol ga la, shi kwase u nan man mbayev mba nan kpa ka ve soo nan shi ve naan nan icivir kpaa.

18. Kanyi ka i mgbegha se u kuran tindi u he u i we se ér se doo ayol a ase laa?

¹⁸ U kuran tindi u he u i we se ér se doo ayol a ase la ka kwagh u kiriki ga, kpa se mba a ityôkyaa i vesen i ia mgbegha se u eren nahan yô. Paulu nger wener: “Dooshima u Kristu ngu mgbeghan se, sha mnenge wase yô or môm kpe sha ci u ior cii . . . Man A kpe ka sha ci u ior cii sha u mba ve lu uma yô, ve̱ de kera lu uma sha ci ve ayol a ve ga, kpa i̱ lu sha ci u Un u A kpe sha ci ve shi i nder Un kpaa la.” (2 Mbakorinte 5:14, 15) Er Yesu kpe sha ci wase yô, doo u kwagh ne una mgbegha se se kera lu uma sha ci wase ayol a ase ga ga zee? Se fatyô u eren kwagh nahan sha u dondon ikyav na i lun a dooshima u tangen iyol ga la.

19, 20. Ka iyua i injaa i nyi Yehova a ne se, man se tese ser se lumun i nena?

 ¹⁹ Shighe u Yesu kaa ér: “Or ngu a dooshima u a hembe ngun ga, je u or nana gbihi uma u nan sha ci u akar a nan” la, lu kehen a kehe a kwaghôron ga. (Yohane 15:13) Mne u Yesu na uma na sha ci wase a ishima na la lu gbenda u hemban cii u yange tese se dooshima na yô. Nahan kpa, orgen tese se dooshima u a hembe ngula yô. Yesu pase ér: “Tar ne doo Aôndo ishima je, nahan A na Wan Na u môm môm la sha er anti or u nan ne Un jighjigh yô, nana̱ de timin ga kpa nana̱ zua a uma u tsôron.” (Yohane 3:16) Se doo Aôndo ishima kpishi je yô a na Wan na va paa se sha ikyev i isholibo man ku, nahan a bugh se gbenda u zuan a myom. (Mbaefese 1:7) Nagh ku ipaan ka iyua i injaa i Yehova a ne se yô, kpa a kighir se ér se lumun iyua ne ga.

²⁰ Ka u se tsua u lumun iyua i Yehova ne a ishima yase. Sha nyi gbenda? Sha u “nan” Wan na “jighjigh.” Nahan kpa, ka sha mkaan tseegh tsô i ne jighjigh ga. Mba tesen jighjigh u nan sha aeren, sha gbenda u se eren kwagh ken uma wase la. (Yakobu 2:26) Se mba tesen ser se na Yesu jighjigh sha u dondon un ayange ayange. Aluer se mba eren nahan yô, se zua a averen kpishi hegen man ken hemen, er ityough ki masetyô ki takerada ne ki pase nahan.