Ka Unô Vea Yem Sha, man Ka Sha Ci u Nyi?
Ityough 14
Ka Unô Vea Yem Sha, man Ka Sha Ci u Nyi?
1. Ior kpishi vea na ikyar sha mpin u, Ka unô vea yem sha, man ka sha ciu nyi la er nena?
IOR KPISHI mba kaan er, ‘Ior mba dedoo cii mba yemen sha.’ Nahan cii kpaa, ka a pinen ve ityôkwagh i ve lu yemen sha vea za er yô, ka ve kaa er: ‘Ka u za lun vea Aôndo,’ shin, ‘Ka injar i mbadedoo je la.’ Kanyi Bibilo i tese sha kwagh nee?
2, 3. (a) Ka sha ciu nyi se fatyô u kaan ser ior mbagenev vea yem sha? (b) Ka mpin u nyi i gbe u nan ikyar shamini?
2 Bibilo i pase wanger wanger er yange i nder Yesu shin ku shi kôndo yem sha. Shi i kaa er, uumace mbagenev kpaa á yila ve shaala. Ken tugh mbu mbú kar cii man i kôr un la, Yesu kaa a mbaapostoli nav mba jighjigh mbara er: “Ken ya u Terem ayou nga kpishi; a lu nahan ga yô, ma M kaa ne; gadia Me yem sha u Me za sôr ne ijiir. Me yem Me za sôr ne ijiir yô, Me shi Me hide, Me va kua a ven sha er ne kpaa né lu hen ape M lu yô.”—Yohane 14:1-3.
3 Cimin ga, Yesu yange lu kaan a mbaapostoli nav er un ngu va kuan a ve yemen a ve sha u za lun vea na. Apostoli Paulu yange pasen Mbakristu mba tsuaa mbara ishimaverenkeghen i kpilighyol ne hanma shighe. Ikyav i tesen, yange nger er: “Gadia se yô, tar wase ngu Sha, ka sha her kpaa se lu keghen ser Oryiman Una va ye, ka Ter Yesu Kristu je la.” (Mbafilipi 3:20, 21; Mbaromanu 6:5; 2 Mbakorinte 5:1, 2) Ka sha ci u uityendezwa mban man ior umiliôn ve har asema a ve sha uma u shaala ye. Kpa ka ior mba dedoo cii ve lu yemen shaala yee?
IOR MBA DEDOO CII MBA YEMEN SHAA?
4, 5. Kanyi ikyav i lu i tesen er Davidi man Yobu yange ve yem sha ga?
4 Er yange Yesu nder shin mbakpenev ayange lu a ngee ga la je, apostoli Peteru pase ikpelaior i Mbayuda er: “Davidi, ter u tamen la, . . . a kpe, i ii un, uwar na kpaa ngu hen a vese zan zan nyian je. Gadia Davidi lu kôndo Sha ga.” (Aerenakaa 2:29, 34) Nahan or u dedoo Davidi yange yem sha ga. Orperapera Yobu ye?
5 Zum u ican lu eren un yum yô, Yobu sôn Aôndo er: “Kpe ahii, ma U yerem shin Sheol [ka uwar je la], ma U yerem zan zan iyugh You ma i kar kera, ma U verem shighe, ma U shi U umbur mo!” Yange Yobu ver ishima er zum u una kpe yô una lu shin uwar a kwaghfan shio. Yange fa er un ngu yemen sha ga. Kpa er yange pase nahan, lu a ishimaverenkeghen er: “Aluer or á kpe yô, shi nana lu uma? Nahan sha ayange a mnenge u sha ican yam ne cii [ka mlu na u shin uwar je la] me kegh me veren ashe, zan zan mdugh wam una kar kuman. Ú yila, mo me gema me vengese.”—Yobu 14:13-15.
6, 7. (a) Kanyi i tese er mba yange ve kpe cii Kristu mase van la yange ve yem sha ga? (b) Kanyi ia er mbajighjigh mba yange ve vande kpen a Kristu mbaraa?
6 Yohane, u yange er Yesu batisema la kpaa, yange lu or u dedoo. Kpa Yesu kaa er: ‘Or u ken tartor u Sha u nan hembe gban ijime la nan hemba un.’ (Mateu 11:11) Ka nahan sha ci u Yohane U Eren Batisema una yem sha ga. Zum u Yesu lu shin tar ne la, anyom kar hemba 4,000 shighe u Adam vea Ifa ve hembaato kera la, yange kaa er: “Man shi mayange or ngu a kôndo nan yem Sha ga, saa di Un u A hongo Sha la tsô, ka Wan u or u A dugh Sha je la.”—Yohane 3:13.
7 Nahan, sha kwaghôron u Yesu yô, ken anyom a 4,000 hii sha shighe u or-umace hii lun la zan zan sha ayange a na la, or môm ngu a kôndo nan yem sha ga. Davidi, Yobu kua Yohane U Eren Batisema cii vea va zua a mnder u shin ku shi lun uma shin tar ne. Mimi je, ior man kasev mbajighjigh mba ngise ve kpe cii man Yesu mase va kpen la yange ve lu a ishimaverenkeghen u va lun uma shin tar ne, ka sha ga. A va nder ve vea lu ior mba tar ne ken tartor u Aôndo.—Upasalmi 72:7, 8; Aerenakaa 17:31.
ITYÔIKYAA I MBAJIGHJIGH MBAGENEV VE LU YEMEN SHA YÔ
8. Ka uikyar sha mbampin mba nyi ve lu hange hange, man ka sha ciu nyi?
8 Yange Yesu yem sha sha ci u nyi? Ka nyi tom a lu a mi u za erene? Uikyar mba nan sha mbampin mban mba hange hange. Ka sha ci u mba vea yem sha mbara vea za lu a tom u eren a Yesu imôngo. Ka sha ityôikyaa la ve lu yemen sha ye.
9, 10. Sha kwaghôron u Daniel yô, ka unô mbagenev vea va tema tor ken gomoti u Aôndo la aa Kristu imôngôô?
9 Se vande henen ken ityouv mbi mbi kar la ser Yesu una va lu tor ken tar u he u paradiso er tor u gomoti u Aôndo sha nahan. Tsuaa je cii man Yesu va shin tar la, Bibilo i tsengaôron ken takerada u Daniel er á va na “wan u or” “tor.” “Wan u or” la ka Yesu Kristu. (Marku 14:41, 62) Daniel za hemen kaa er: “Mtemtor Na ka mtemtor u tsôron, u una kar kera mayange ga, man tartor Na kpaa ka u timin kera mayange ga.”—Daniel 7:13, 14.
10 Nahan cii kpaa, ka a inja u timen ken takerada u Daniel ne sha u fan er i kaa keregh nahan la er “wan u or” una tema tor tswen ga yô. Bibilo i kaa er: “Á gema tartor man mtemtor . . . á na nongo u uicighanmbaiorov mba Uhembansha; tartor ve ka tartor u tsôron.” (Daniel 7:27) Kwaghôron u i kaa er “nongo” man “tartor ve” la wase se u fan ser mbagenev kpaa vea tema tor a Kristu imôngo ken gomoti u Aôndo la.
11. Kanyi i tese er mbadondon Kristu mba tsuaa mbara vea tema tor aa na imôngôô?
11 Ken tugh mbu maseityô mbu Yesu lu vea mbaapostoli nav mba 11 mba nan jighjigh mbara yange tese er vea va lu mba teman tor a na imôngo ken tartor u Aôndo. A kaa a ve er: “Kpa ka ne je ne taver ishima ne lu a Mo ken ameen a i lu meen Mo la cii ye. Nahan M ver ne tartor er Terem kpaa A verem nahan.” (Luka 22:28, 29) Ken hemen yô, apostoli Paulu man Timoteu kpaa i wa ve ken ikyuryan, shin ityendezwa, sha kwagh u tartor la. Sha ityôikyaa la yô Paulu yange nger Timoteu er: “Aluer se wa ishima yô, sé ya tor a Na imôngo.” (2 Timoteu 2:12) Shi apostoli Yohane kpaa nger kwagh u mba vea “tema tor sha tar” aa Yesu Kristu imôngo la.—Mpase 5:9, 10; 20:6.
12. Kanyi i lu sha kwagh u “vor” u Aberaham i pase er Kristu una lu aa atiatoro?
12 Nahan yô mba ve lu kôndon sha mbara mba za lun utor a Kristu imôngo ken gomoti u Aôndo shaala. Er Yesu a lu “vor” jim u sha ityendezwa la nahan, Aôndo shi tsuwa uumace mbagenev sha u ve̱ tema tor a Yesu imôngo ken tartor la yô. Nahan ve hingir vegher u “vor” la, er Bibilo i kaa nahan er: “Aluer ne mba kwagh u Kristu yô, ne mba tsombor u Aberaham je, man ne mba mbayan dyako sha ityendezwa kpaa.”—Mbagalatia 3:16, 29; Yakobu 2:5.
MBA YEMEN SHA MBARA MBA U ME?
13. (a) Anikyundanev vea yem sha ga sha ciu nyi? (b) Yange Yesu pase ingeegh ki mba ngohol Tartor la nena?
13 Er ve mbara vea tema tor sha tar yô, mba yemen sha mbara a lu mbadondon mba Kristu mba i kar shi i mee ve kpaa yô. Ngun ka u tesen er anikyundanev shin mbayev mbakiriki, mba i vande karen ve shighe u vé lu Mbakristu mba eren tom ga yô, á yem á ve sha ga. (Mateu 16:24) Nahan cii kpaa, mbakiriki mba ve kpe mbara mba a ishimaverenkeghen i va nderen lun uma shin tar ne. (Yohane 5:28, 29) Nahan mba yemen sha mbara vea lu ingeegh kpeghee tsô aluer i kar ve sha mba vea zua a uma shin tar ne ken mtemtor u Tartor la yô. Yesu yange kaa a mbahenen nav er: “Ne anikumuile u kpeghee ne, de cie nen ga! Gadia i doo Ter wen u nan ne tartor la.”—Luka 12:32.
14. Mba ve lu ken “anikumuile u kpeghee” mba̱ yemen sha mbara mba ume?
14 Anyenge u mba teman tor ken Tartor la una ndahar nena? A lu mbaapostoli kua mbadondon Yesu mba tsuaa mbara tseegh shinii? Ei, Bibilo i tese er “anikumuile u kpeghee” la una lu a ior mba seer. Ken Mpase 14:1, 3 la Bibilo i kaa er: “M shi m ver ashe, tsô nenge, Waniyôngo [Yesu Kristu] tile sha uwo u Shion. Ior lu a Na imôngo ve kuma dubu deri man akunduahar kar unyiin, . . . mbara mba i paa [shin, i tsough] ve shin tar la tseegh.” Fa wer ka ior 144,000 tseegh i nenge ve til a Waniyôngo, Yesu Kristu, sha Uwo u Shion ye. (Mbaheberu 12:22) Nahan u mba dedoo cii ve yem shaala yô, Bibilo i pase er ka ior 144,000 mba i mee ve kpa ve til sha jighjigh la tseegh vea yem sha u za teman tor aa Kristu imôngo shaala ye.
ITYÔIKYAA I I TSOUGH VE SHIN TAR YÔ
15. Hii nan Aôndo a tsough utor mba Tartor mbara ken ioroo?
15 Kpa i hii nan Aôndo a tsough utor mban ken uumacee? Hii nan i lu mbatyomov ve tem tor aa Kristu ga? Ka shin tar shiin yange i naha Yehova tar sha kwagh u mkom na u lun tor la ye. Jighjigh u ior u nan hen Aôndo la kpaa ka heen yange gba u a kar un sha ahendan a Diabolo ye. Shi ka heen kpaa yange Yesu tese mkom na u á tile shami hen Aôndo sha ikyaren shi á na uma na sha u á lu ipaa sha ci u or-umace ye. Nahan ka hen tar ne kpaa Yehova yange wa iyol u tsuwan “anikumuile u kpeghee” ken ior sha u ve̱ za lu vea Wan na imôngo ken tartor u sha la ye. Ka ve mba, sha jighjigh ve u hen Aôndo la, ve yer Diabolo aie sha tarnahan u á kaa er ior mba civir Aôndo ka lun a ityôikyaa shio ga ye. Nahan zua vough sha er i lu uumace Yehova a lu eren tom a ve sha icivir na yô.—Mbaefese 1:9-12.
16. Ka sha ciu nyi se na iwuese sha er utor mba Tartor mbara ve vande lun shin tar nee?
16 Shi, hen sha kwagh u cieryol u una va lu la, sha u tsuan utor ken ior mba ve vande tesen jighjigh u nan hen Aôndo zum u ve lu hen tar ne, mbakpishiv ken a ve na uuma vev sha ci u Tartor la. (Mpase 12:10, 11; 20:4) Mbaityomov vande zuan a amba ameen la ga. Shi ve vande nyôron ken mbamzeiyol mba uumace ve zough a mi la ga. Nahan vea fatyô u kaven kwagh u á lu isholibo i or-umace ga shi ve vande zuan a atsan a uumace ve zough a mi la kpaa ga. Kpa mba 144,000 mban yô vea kav sha ci u ve vande karen ken mbamzeiyol mban cii. Mbagenev ken a ve ve nôngo sha u vea hemba aeren a isholibo yô, shi ve fa er i lu kwagh u taver kpishi u eren nahan yô. (1 Mbakorinte 6:9-11) Er i lu nahan yô, vea eren kwagh a ior mba hen tar ne sha gbenda u mkav.—Mbaheberu 2:17, 18.
TIÔNNONGO U AÔNDO
17. Ishemberti i “tiônnongo” la ngi tesen sha nyi?
17 Bibilo i kaa se er Kristu ka ityough ki tiônnongo u Aôndo, man alegh a na gema nga sha ikev i Yesu. (Mbaefese 5:23, 24) Nahan ishemberti i “church,” shin “nongo u Kristu u Aôndo” la, ka ma imaagh ga. Kpa ngi tesen sha nongo u Mbakristu. (1 Mbakorinte 15:9) Nyian ka se ôr kwagh u tiônnongo u Mbakristu mba se zough a ve la. Ka sha gbenda ne môm, se er kwagh u Bibilo i kaa sha kwagh u “nongo u Kristu u Laodishia” la, man shi, ken washika u apostoli Paulu nger hen Filemon, sha kwagh u ‘nongo u Kristu u ken ya na la.’—Mbakolose 4:16; Filemon 2.
18. (a) Ka unô ve lu “nongo u Kristu u Aôndo u uma”? (b) Shighe u genegh ka i yila tiônnongo ken Bibilo er nyi?
18 Nahan cii kpaa, hen ape Bibilo i kaa er “nongo u Kristu u Aôndo u uma” yô, ngi hemban veren ishima sha imaagh ki mbadondon Kristu. (1 Timoteu 3:15) Shi ka i yila ve kpaa er “mkohol u mbaiundav mba i nger ve ati Sha” yô. (Mbaheberu 12:23) Nahan “nongo u Kristu u Aôndo” ne ka Mbakristu mba ve lu shin tar sha won cii mba ve lu aa ishimaverenkeghen i uma u shaala la. Kohol cii yô, mba ve lu ikyum i “nongo u Kristu u Aôndo” ne mba iorov 144,000 tseegh. Ken a ve yô, ka anikyumior kpeghee, ve mase shin uma shin tar nyian ye. Ka hen mba ve lu “nongo u Kristu u Aôndo u uma” la kpaa Mbakristu mba ve lu a ishimaverenkeghen u lun uma shin tar gbem sha won mbara ve zough a myese u ken jijingi ye. Shi Bibilo ka i yila nongo u mba 144,000 mbara sha ati anza er “kwasehe, ka kwase u Waniyôngo je la,” “iyol i Kristu,” “tempel u Aôndo,” “Iserael u Aôndo,” kua shi “Yerusalem u he.”—Mpase 21:9; Mbaefese 4:12; 1 Mbakorinte 3:17; Mbagalatia 6:16; Mpase 21:2.
KWAGH U HE U KEN AWASHIMA U AÔNDO
19. Kanyi kwagh i he Aôndo yange due a mi sha u eren tom sha awashima na u hiihii a tar nee?
19 Yange Yehova Aôndo gema awashima na sha kwagh u tar ne man or-umace er Adam yange hii tsombor u uumace sha gbenda u isholibo man ku yum ga. Luun er Aôndo yange una gema yô, ma i ze iyol er yange kera fatyô u eren kwagh sha awashima na u hiihii la ga nahan. Ken mhii la je awashima na lu sha u tar cii ma u hingir paradiso aa ior mba i saan ve iyol, shi i kpe ve iyol kpaa yô, man awashima la gema kposo ga. Kpa kwagh u he u Aôndo á we ishima yô ka ian i á ser sha kwagh u gomoti u he sha u kulen awashima na la. Er se vande nengen nahan, Wan na, Yesu Kristu, ka un a lu tor u ken gomoti la ye, nahan á tsuwa iorov 144,000 ken uumace sha u teman tor vea na imôngo shaala.—Mpase 7:4.
20. (a) Ka unô ve lu “Usha mba hev” man “tar u he”? (b) Kanyi i lu i u er keng ve u hingir sha ikyev i “tar u he”?
20 Utor mba shaav mban ka ve vea lu “Usha mba hev” ken msertar u he u Aôndo ye. Nahan wanger aluer utor mba perapera mba va nengen sha tar ne yô, tese er ior mba vea tema tor sha ve kpaa vea lu. Bibilo i yila ior mban er “tar u he.” (2 Peteru 3:13; Mpase 21:1-4) Yobu una lu môm ken a ve, kua Davidi man Yohane U Eren Batisema—een, mbananjighjigh mba yange ve kpe cii man Kristu mase van shin tar ne la. Kpa mbagenev kpishi mba vea va seer iyenge sha mba vea lu “tar u he” la kpa mba, kua mbara mba vea war mtim u botar ne kpaa la. U va lu môm ken mba waren mbara kpa? U soo u lun môm ken mba vea lu ken gomoti u Aôndo la kpa? Aluer sar u yô, akaa nga a u er keng yô.
[Mbampin Mba Ngeren u Henen]
[Ufoto mba sha peeji 121 la]
Yange ior mba dedoo mban yem shaa?
Tor Davidi
Yobu
Yohane U Eren Batisema
[Foto u sha peeji 122 la]
Tugh mbu masetyô mbu a tema a mbaapostoli nav la, Yesu yange kaa a ve er vea va lu utor a na ken tartor u Ter na
