Mbampin mba Henen Takerada Wam ú Akaaôron a Bibilo
Ityough 1
Aôndo Hii u Eren Akaa
Akaa a dedoo cica cii due hana, ú fatyô u tesen ikyav i môm kpa?
Ka nyi kwagh Aôndo hii gbana?
Er nan ve ortyom u hiihii la hemba ciili?
Pase er yange í gba tar hiihii ve, ú lu la. (Nenge foto ne.)
Aôndo hii u sôron tar veren sha u ishôso man uumace ve̱ lu sha ú nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yeremia 10:12.
Ka aeren a Aôndo a nyi á dugh ken igbar sha akaa a á gbe laa? (Yes. 40:26; Rom. 11:33)
-
Ka nyi tom Yesu yange er sha shighe u igbetar laa, man doo u kwagh ne una na se nengen un nena? (Kol. 1:15–17)
Ôr Genese 1:1–10.
Ka an nan gbe tara? (Gen. 1:1)
Lu nyi kwagh i̱ er sha iyange i hiihii i̱ igbetar laa? (Gen. 1:3—5)
Pase kwagh u yange er sha iyange i sha uhar i igbetar la. (Gen. 1:7, 8)
Ityough 2
Sule u Doonashe
Aôndo sôr tar nena ve, ú hingir ya wase?
Yila ati a ishôso igen i Aôndo yange gba la. (Nenge foto ne.)
Er nan ve sule u Eden la yange ú hemba mdoom ciilii?
Aôndo yange soo ér tar cii u̱ hingir nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 1:11—25.
Sha iyange i sha utar la, Aôndo gba nyi? (Gen. 1:12)
Lu nyi i̱ er sha iyange i̱ sha unyiin i igbetar laa? (Gen. 1:16)
Ka atô anyam kposo kposo a nyi Aôndo gba sha iyange i igbetar i sha utaan man i sha ataratara? (Gen. 1:20, 21, 25)
Ôr Genese 2:8, 9.
Ka ikyon ihiar i nyi Aôndo ver ken sule la í due kposo a ikyon igen ciili, man ikyon ne í tile sha nyi kwagha?
Ityough 3
Or man Kwase u Hiihii
Foto u ken Ityough ki sha 3 la kaha a foto u ken Ityough ki sha 2 la nena?
Lu an nan gba or u hiihii laa, man iti i or shon ér ana?
Aôndo na Adam nyi tom ér a̱ ere?
Aôndo yange er Adam gba mnyam mem mem ér nan?
Adam man Ifa yange ma ve tsa sha won ma kuma anyom a me nahana, man Yehova soo ér ve̱ eren nyi tomo?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 6:3.
Iti i Aôndo ér nyi, man ka hanma ian a lu sha mi un tswen sha tara? (Dan. 4:17)
Ôr Genese 1:26-31.
Kanyi kwagh Aôndo mase gban sha iyange i sha ataratar i igbetar laa, man kwagh shon u mase gban ne kaha kposo a ishôso i a vande gban la cii inja nena? (Gen. 1:26)
Kanyi kwagh Yehova ver sha ci u orumace man ishôso kpaa ciilii? (Gen. 1:30)
Ôr Genese 2:7-25.
Tom u iin hanma inyam iti, ú í na Adam la lu zege tom nan je? (Gen. 2:19)
Genese 2:24 wase se u fan ishima i Yehova sha kwagh u ivesegh man u undun ivaa man ivaa paven nena? (Mat. 19:4—6, 9)
Ityough 4
Er Yange Hii Ve Ya Ve Saa La
Kanyi kwagh í lu eren a Adam man Ifa ken foto nee?
Yehova tsaha ve ér nyi?
Yange iyô kaa a Ifa ér nyi?
Ka an yange nan na ve iyô ôr kwagh a Ifa?
Kanyi yange i̱ na ve Paradiso u Adam man Ifa ve lu ker la saa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 2:16, 17 and 3:1-13, 24.
Iyô yange i̱ wa Yehova kwagh iyol sha mpin u i̱ pine Ifa la inja nena? (Gen. 3:1—5; 1 Yoh. 5:3)
Ifa hingir ikyav i tan se icin nena? (Fil. 4:8; Yak. 1:14, 15; 1 Yoh. 2:16)
Adam man Ifa lumun ibo sha kwagh u ve er la ga inja nena? (Gen. 3:12, 13)
Ucerubi mba Yehova ver hen sule u Eden vegher u sha ityoughkitaregh la, yange ve súe hementor na nena? (Gen. 3:24)
Ôr Mpase 12:9.
Iniôngon i̱ Satan á nôngon ér una na uumace ve̱ gema ijime a hemen u Aôndo la i̱ za un kera nan je? (1 Yoh. 5:19)
Ityough 5
Uma u Ican Hii
Adam man Ifa yange ve due ken sule u Eden la kera nahan, uma lu ve nena?
Kanyi yange i̱ hii u eren Adam man Ifa, man lu nyi i̱ na ve kwagh lu nahana?
Yange er nan ve hingir u ônov mba Adam man Ifa vea beeyol, vea kpe kpaa?
Luun er Adam man Ifa yange vea ongo imo i Yehova nahan, uma ve kua uma u ônov vev cii ma á lu nena?
Ihyembeato i Ifa la yange i̱ va un a mnyoon inja nena?
Ati a ônov mba nomso mba uhar mba Adam man Ifa hii maren la ér nyi?
Mbayev mbagenev mba ve lu ken foto heen ne ka mbayev mba ana?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 3:16-23 man 4:1, 2.
Ifan i í wa tar la yange i̱ kôr Adam nena? (Gen. 3:17—19; Rom. 8:20, 22)
Iti i Ifa, í í pase inja i í ér ka “U A Lu Uma La,” í kôr vough inja nena? (Gen. 3:20)
Shighe u Adam man Ifa er isholibo kera la je kpa, Yehova wa ve ikyo her nena? (Gen. 3:7, 21)
Ôr Mpase 21:3, 4.
Ka “akaa a tse” amba er nyi man nyi nahan ú lu veren ashe keghen wer i̱ va kar a mi kera?
Ityough 6
Wan u Dedoo, man u Bo
Kanyi tom yange Kain man Abel ve erene?
Ka nyi iyua yange Kain man Abel ve va a mi sha ishigh ki Yehova?
Er nan ve Yehova yange lumun iyua i Abel la, kpa gema venda i Kain laa?
Kain ka nyi imba oro, man Yehova kôôm un nena?
Kain za dugh tswen vea anngô na ken toho yô, maa a er nyi?
Pase kwagh u yange Kain wua anngô na ve, er un la.
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 4:2-26.
Yehova yange pase ian i bo i Kain tile sha mi la nena? (Gen. 4:7)
Kain yange tese kwagh u lu un ken ishima jim la nena? (Gen. 4:9)
Yehova nenge awambe a orshôô a haan inya la nena? (Gen. 4:10; Yes. 26:21)
-
Kanyi yange i̱ na ve ishima vihi Kain ker tsung nu, man kwagh ne hingir icintan hen avese nyian nena? (Gen. 4:4, 5; Anz. 14:30; 28:22)
Bibilo tese ér aluer hanma or hen tsombor wase nan soo kwagh u Yehova ga je kpa, se fatyô u zan hemen a perapera wase her nena? (Ps. 27:10; Mat. 10:21, 22)
Ôr Yohane 11:25.
Yehova tôndo zwa ér mba ve kpe sha ci u perapera cii una er a ve nena? (Yoh. 5:24)
Ityough 7
Or u Lun a Ishimataver
Enoki lu kposo sha nyi gbenda?
Er nan ve ior mba sha ayange a Enoki la ve eren akaabo kpishi yum nahana?
Ka nyi akaabo nahan yange ior erene? (Nenge ken foto ne.)
Er nan ve yange gba u Enoki una taver ishima kpeele?
Ior mba sha ayange la yange ve tsa sha won í kuma anyom a me nahana, kpa Enoki yô, gema tsa anyom a me?
Enoki yange kpe kera cii yô, lu nyi i̱ ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 5:21-24, 27.
Mlu u Enoki vea Yehova yange lu nena? (Gen. 5:24)
Sha kwagh u Bibilo i̱ er yô, ka an yange nan hemba tsan sha won ciilii, man or shon yange nan tsa anyom a me cii ve nan mase kpene? (Gen. 5:27)
Ôr Genese 6:5.
Enoki yange kpen kera cii yô, tar maa mase vihin nan je, man mlu u sha ayange la kaha a u nyian kpa? (2 Tim. 3:13)
Ôr Mbaheberu 11:5.
Ka nyi ieren i Enoki yange i̱ doo Aôndo ishima” yumu, man lu nyi i̱ va kere? (Gen. 5:22)
Ôr Yuda 14, 15.
Mbakristu vea taan ior icin sha mve u ityav mbi Armagedon mbila yô, vea dondo ishimataver i Enoki la nena? (2 Tim. 4:2; Heb. 13:6)
Ityough 8
Akôraior Shin Tar
Mbatyomov mba Aôndo mbagenev yange ve ungwa Satan yô, lu nyi i̱ va kere?
Mbatyomov mbagenev undu tom ve shaala, sen shin tar ér vea va er nyi?
Kanyi i ne ve m—hongo u mbatyomov mba shaav yange ve hungwa shin tar ve va hingir u lun a iyol i uumace la lu shami ga?
Ônov mba mbatyomov mba shaav mbara mar la, ve due kposo sha nyi gbenda?
Er ú nenge ken foto ne nahan, ônov mba mbatyomov mba shaav mbara mar la yange mba hingir akôraior yô, maa ve gba eren nyi kwagha?
Enoki yange kpen kera cii yô, shi lu an ugen nan lu or u mimi sha tara, man er nan ve or ne doo Aôndo ishima?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 6:1-8.
Genese 6:6 pase er ieren yase ia na ishima a doo Yehova ker shin ia vihi un nena? (Ps. 78:40, 41; Anz. 27:11)
Ôr Yuda 6.
Mbatyomov mba shaav mba yange ve “kera wa iko sha tahav vev mbu i ver ve sha mi hiihii” sha ayange a Noa ga la ve hingir icintan hen avese nyian nena? (1 Kor. 3:5–9; 2 Pet. 2:4, 9, 10)
Ityough 9
Noa Gba Tso
Yange ior lu ken tsombor u Noa u me, man ati á ônov nav mba nomso mba utar mbara ér nyi?
Kanyi kwagh i cimin yange Aôndo kaa ér Noa a̱ ere, man lu sha ci u nyi?
Noa yange ôr ior mba ve wa ndor a na la kwagh u tso la yô, lu ve nena?
Aôndo yange kaa ér Noa a̱ er nyi a hanma inyam ciili?
Aôndo yange wuhu hunda u tso la kera cii yô, mase shin u Noa man tsombor na vea er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 6:9-22.
Kanyi yange i̱ na ve Noa due tseer tseer ken mba ve civir Aôndo u mimi laa? (Gen. 6:9, 22)
Yehova nengen ipila i eren nena, nahan doo u kwagh ne una na se di se eren gurgur u nyi? (Gen. 6:11, 12; Ps. 11:5)
Zum u nongo u Yehova ú kaa ér se̱ er ma kwagh yô, se kav Noa nena? (Gen. 6:22; 1 Yoh. 5:3)
Ôr Genese 7:1-9.
Er Noa lu or u ken myen je kpa Yehova tôô un ér ka orperapera nahan, kwagh la taver se ishima nyian nena? (Gen. 7:1; Anz. 10:16; Yes. 26:7)
Ityough 10
Zege Mngerem ma Deemee
Er nan ve yange ura ngu hiin u nôôn yô, lu u ma or nana kera fatyô u nyôron ken tso la ga?
Yange Yehova na ura nôô tugh man tetan zan zan ayange a me, man mngerem mara ngee kuma nena?
Yange mngerem ma ngur samber tseren tar cii yô, tso la maa hii u eren nyi?
Akôraior la yange war Mngerem ma Deemee mara kpa, man uter vev di yô, kanyi yange i̱ er ve?
Yange iwer ngi karen itian yô, lu nyi i er tso laa?
Noa pase gugôô ér a̱ due ken tso a̱ za er nyi?
Noa er nan ve fa wener mngerem hii u uman sha tar kera?
Noa man tsombor na ve tsa ken tso ka peregh inyom kera yô, Aôndo maa kaa a na ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 7:10-24.
Yange í tim akaauma sha tar nahan í tsegha mô je kpa? (Gen. 7:23)
Yange tsa ayange a me ve Mngerem ma Deemee mara mase uman sha tar kera? (Gen. 7:24)
Ôr Genese 8:1-17.
Genese 8:17 tese ér awashima u Yehova ngise lu a mi sha ci u tar hiihii la gema ga nena? (Gen. 1:22)
-
Yange mbatyomov mba shaav mba hembanato mbara mba hidi mba yemen sha yô, i er ve nyi? (Yuda 6)
Kwagh u Noa man tsombor na ne na se ishima taver ser Yehova ngu a tahav mbu yiman ior nav nena? (2 Pet. 2:9)
Ityough 11
Ikume i Hiihii La
Er foto ne a tese nahan, Noa dugh ken tso kera je tsô, maa vande eren nyi?
Yange Mngerem ma Deemee ma karen kera cii yô, Aôndo maa wa Noa man tsombor na tindi ér nyi?
Aôndo er ityendezwa a ve ér nyi?
Aluer se nenge a ikume yô, ia umbur se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 8:18-22.
Se na Yehova “ihuma i dedoo” nyian nena? (Gen. 8:21; Heb. 13:15, 16)
Yehova ôr kwagh u ishima i or kaa ér nyi, nahan ka sha nyi akaa i doo u se wa ikyo? (Gen. 8:21; Mat. 15:18, 19)
Ôr Genese 9:9-17.
Ka ikyuryan i nyi Yehova ya a hanma kwagh u uma sha tar cica ciilii? (Gen. 9:10, 11)
Ikyuryan i sha ikume la ia bee hanma shighe? (Gen. 9:16)
Ityough 12
Ior Maa Gôgôyou
Nimrodi lu nyi oro, man Aôndo yange nenge un nena?
Er foto ne a tese nahan, ior lu tan akam ér vea er nyi?
Er nan ve kwaghmaan ne yange doo Yehova ga?
Aôndo yange tom u maan gôgôyou la nena?
Yange ı yilan iti i gar la ér nyi, man inja i iti shon ér nyi?
Aôndo yange nzughul ijô i ior mbara yô, ve er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 10:1, 8-10.
Nimrodi lu inja nena, man kwagh ne ka icintan hen avese nena? (Anz. 3:31)
Ôr Genese 11:1-9.
Awashima u mba maan gôgôyou la jim yô lu nyi, man er nan ve lu u vea kan tom la shio kpeele? (Gen. 11:4; Anz. 16:18; Yoh. 5:44)
Ityough 13
Aberaham—Huror u Aôndo
Ieren i ior mba ve lu ken gar u Ur la i lu nena?
Ka an nan lu ken foto heen nee, i mar un hanma shighe, man lu hana?
Aôndo kaa a Aberaham ér a̱ er nyi?
Er nan ve i yila Aberaham ér ikyar u Aôndo?
Yange Aberaham mough hen Ur la, mough a ana?
Aberaham za nyôr ken tar u Kanaan yô, Aôndo kaa a na ér nyi?
Aberaham yange nyer anyom 99 yô, Aôndo er ityendezwa a na kaa ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 11:27-32.
Aberaham vea Loti ve wa inja nena? (Gen. 11:27)
Er yange í senge ér ka Tera a kor tsombor na, ve ker gbenda yemen ken tar u Kanaan nahan kpa, er nan ve se fe ser sha kpôô yô, lu Aberaham kaa ér a mough twev nee, man mough twev ér nyi? (Gen. 11:31; Aer. 7:2—4)
Ôr Genese 12:1-7.
Yange Aberaham za nyer ken tar u Kanaan yô, Yehova shi seer kwagh ugen sha ikyuryan i̱ a vande yan a na la nena? (Gen. 12:7)
Ôr Genese 17:1-8, 15-17.
Zum u Aberam nyôr anyom 99 yô, í gema yilan iti na ér nyi, man lu sha ci u nyi? (Gen. 17:5)
Ka iveren i nyi Yehova yange tôndozwa ér Sara una va zua a mi ken hemene? (Gen. 17:15, 16)
Ôr Genese 18:9-19.
I kaa a uter ken Genese 18:19 ér ve̱ eren nyi? (Dut. 6:6, 7; Ef. 6:4)
Kanyi kwagh yange i̱ er Sara i̱ i̱ ne ve se fe ser ma kwagh môm u se yer Yehova a mi je kpa ngu ga? (Gen. 18:12, 15; Ps. 44:21)
Ityough 14
Aôndo Kar Jighjigh u Nan u Aberaham
Aôndo yange tôndo zwa a Aberaham ér nyi, man Aôndo kure ityendezwa na la nahan vough nena?
Er ı tese ken foto ne nahan, Aôndo kar jighjigh u nan u Aberaham nena?
Er Aberaham fa ityôkyaa i Aôndo kaa ér a̱ er kwagh ne ga nahan je kpa, orti er nyi?
Yange Aberaham tee ihyô ér una sôngo wan na yô, maa nyi i ere?
Jighjigh u Aberaham na Aôndo la taver nan je?
Kanyi Aôndo gema na Aberaham ér a̱ na naagh a mini, man a na un nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 21:1-7.
Er nan ve yange Aberaham tsôngo wan na u nomso la sha iyange i sha anigheni laa? (Gen. 17:10-12; 21:4)
Ôr Genese 22:1-18.
Isaka tese ér un ongo imo i ter na Aberaham nena, man ieren na ne i̱ lu ikyav i zege kwagh u una va er ken hemen nena? (Gen. 22:7—9; 1 Kor. 5:7; Fil. 2:8, 9)
Ityough 15
Kwase u Loti Gema Ashe Jime
Kanyi yange i̱ na ve Aberaham pav ya a Loti?
Er nan ve Loti tsôr ér una za tema ken Sodomo?
Ieren i ior mba ken Sodom i̱ lu nena?
Mbatyomov mba shaav uhar va ta Loti icin ér nyi?
Kanyi yange i̱ na ve kwase u Loti hingir icebara?
Kwagh u yange er kwase u Loti la tese se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 13:5-13.
Ieren i Aberaham la i̱ tese se nyi sha kwagh u sôron ayôôso a a zough se a orgen laa? (Gen. 13:8, 9; Rom. 12:10; Fil. 2:3, 4)
Ôr Genese 18:20-33.
Gbenda u Yehova ngise eren kwagh a Aberaham la na se mba a vangertiôr ser Yehova man Yesu vea ôr ijir sha mimi nena? (Gen. 18:25, 26; Mat. 25:31—33)
Ôr Genese 19:1-29.
Kwagh u í nger ken Bibilo heen ne tese ér Aôndo nenge ieren i nomsoor yaven a nomsoor ugen la nena? (Gen. 19:5, 13; Lev. 20:13)
Gbenda u Loti dondo kwaghôron u Aôndo la kaha a Aberaham nena, man kwagh ne tese se nyi? (Gen. 19:15, 16, 19, 20; 22:3)
Ôr Luka 17:28-32.
Kwase u Loti nengen kwagh u inyar nena, man kwagh ne ka icintan hen avese nena? (Luka 12:15; 17:31, 32; Mat. 6:19–21, 25)
Ôr 2 Peteru 2:6-8.
Loti nengen mbafanaôndo ga mba ve kase un la nena, man se kav un nena? (Esek. 9:4; 1 Yoh. 2:15-17)
Ityough 16
Isaka Zua a Kwase u Dedoo
Ka hanma nomsoor man kwase ve lu ken foto heen nee?
Kanyi kwagh yange Aberaham er ve zua a kwase sha ci u wan naa, man hii nan ve er kwagh ne nahana?
Aôndo yange ungwa msen u wanakiriki u Aberaham er la nena?
Yange í pine Rebeka ér a soo u vôson Isaka kpa, yô kaa ér nyi?
Kanyi kwagh yange i̱ na ve shi hide saan Isaka iyoloo?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 24:1-67.
Rebeka yange za zua a wanakiriki u Aberaham shin kpejôr yô, er nyi akaa a doono? (Gen. 24:17–20; Anz. 31:17, 31)
Ago a Aberaham yange wa ver vough sha ci u Isaka la nga ikyav i dedoo hen Mbakristu nyian nena? (Gen. 24:37, 38; 1 Kor. 7:39; 2 Kor. 6:14)
Er Isaka kpa ngise luun a shighe u henen kwagh ken ishima nahan, er nan ve í doo u se kpa se eren nahana? (Gen. 24:63; Ps. 77:12; Fil. 4:8)
Ityough 17
Ahina A Yange Lu Kposo La
Isou man Yakob lu unô ioro, man ve lu kposo inja nena?
Isou man Yakob ve lu anyom a me zum u ter ve u tamen Aberaham kpe laa?
Kanyi kwagh yange Isou er ve, vihi ngô na man ter na yumu?
Kanyi yange i̱ na ve ishima vihi Isou a anngô na Yakob yumu?
Isaka yange wa wan na Yakob kwagh, kaa a na ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 25:5-11, 20-34.
Yehova tsengaôron kwaghôron u profeti sha ônov mba Rebeka mba nomso mba uhar mbara ér nyi? (Gen. 25:23)
Yakob yange nenge dyako u waniunda la nena, kpa Isou di gema nenge i̱ nena? (Gen. 25:31-34)
Ôr Genese 26:34, 35; 27:1-46; man 28:1-5.
Iwuese i Isou lu a mi sha akaa a ken jijingi ga la va due ken igbar nena? (Gen. 26:34, 35; 27:46)
Yange Isaka kaa a Yakob ér a̱ er nyi ve, una zua a iveren i Aôndo? (Gen. 28:1-4)
-
Kwagh u yange er Isou la tese ér ior mba akaa a ken jijingi a gbe ve kwagh ga yô, á lu ve nena?
Ityough 18
Yakob Yem ken Haran
Ka hanma gumkwase á lu ken foto heen nee, man Yakob er un nyi?
Yakob yange kegh iyol u eren nyi je kpaa sha u una vôso Rahele?
Laban er nyi zum u kuma u Yakob a vôso Rahel laa?
Yakob yange lumun u eren nyi igen kpaa sha u una vôso Rahel keng ne?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 29:1-30.
Zum u Laban bume Yakob je kpa, or ti tese wener un ngu or u ikyoo nena, man kwagh ne tese se nyi? (Gen. 25:27; 29:26–28; Mat. 5:37)
Ikyav i Yakob la i̱ tese mkposo u dooshima man kpen—saren nena? (Gen. 29:18, 20, 30; Icam 8:6)
Ka kasev mba unyiin mba hana yange ve va hingir tsombor u Yakob, shi ken masejime ve va mar un ônov mba nomso je kpaa? (Gen. 29:23, 24, 28, 29)
Ityough 19
Yakob Ngu a Zege Tsombor
Ati a ônov mba ataratar mba Yakob mar a Lea, kwase na u hiihii la ér nyi?
Ônov mba nomso mba uhar mba kpankwase u Lea, u̱ í yilan ér Selpa mar Yakob la, lu an man ana?
I yilan ati a ônov mba nomso mba uhar mba Bila, kpankwase u Rahel mar Yakob la er nyi?
Rahel mar an man ana, man lu nyi i er un zum a mar wan na u sha uhar laa?
Er foto ne a tese nahan, Yakob lu aa ônov ume, man lu nyi i̱ va ken a ve?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 29:32-35; 30:1-26; man 35:16-19.
Er ônov mba Yakob mba nomso mba 12 mbara ve tese ikyav nahan, yange i hemban iin nomso ati ken Mbaheberu sha ayange la nena?
Ôr Genese 37:35.
Er í lu Dina tseegh í ter un sha iti ken Bibilo nahan kpa, er nan ve se fe ser Yakob lu a wan u kwase môm tseegh ga? (Gen. 37:34, 35)
Ityough 20
Dina Gba ken Kwaghbo
Er nan ve Aberaham man Isaka cii yange ve soo ér ônov vev ve̱ vôso kasev shin noov ken tar u Kanaan ga?
Yakob yange lumun ér wan na u kwase a̱ kôr ijende a ônkasev mba Kanaan kpa?
Ka an or nan lu kenger Dina ken foto heen nee, man or ne va er nyi kwagh i bo?
Yange Shimion man Levi, anngôôv mba Dina mba nomso mbara ve va ungwa kwagh u za hemen la nahan, ve er nyi?
Yakob yange lumun a kwagh u Shimion man Levi ve er la kpa?
Kanyi yange i̱ na ve, mzeyol ne va hen tsombor nee?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 34:1-31.
Yange i kar a kar ve Dina a za zende vea ônkasev mba Kanaan mbara yee? Na mpase. (Gen. 34:1)
Er nan ve Dina yange pande lu a ibo sha mvihi u̱ í vihi inyuun na laa? (Gal. 6:7)
Igyumior ia tese ér ve kav icintan i kwagh u yange er Dina la nyian nena? (Anz. 13:20; 1 Kor. 15:33; 1 Yoh. 5:19)
Ityough 21
Anngôôv mba Yosev Kôr Un Ihom
Anngôôv mba Yosev kôr un ihyom ér nyi, nahan ve er un nyi?
Anngôôv mba Yosev soo u eren un nyi, kpa Ruben gema venda a ve ér nyi?
Yange Mbaishemael mba eren kpenga mba va ngur karen gbenda yô, maa nyi i̱ ere?
Anngôôv mba Yosev er nyi sha u ter ve a̱ hen ér Yosev kpe?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 37:1-35.
Mbakristu vea dondo ikyav i Yosev la sha u ôron mbatamen kwaghbo u or nan er ken tiônnongo la nena? (Gen. 37:2; Lev. 5:1; 1 Kor. 1:11)
Anngôôv mba Yosev er kwagh a na sha tswam ér nena? (Gen. 37:11, 18; Anz. 27:4; Yak. 3:14–16)
Kanyi kwagh yange Yakob er, man í lu kwagh u or ka nana̱ zungwen yô nan er kpeele? (Gen. 37:35)
Ityough 22
I Wuhe Yosev ken Gaadi
Zum u i yem a Yosev ken Igipiti la, lu anyom a me, man za nyer ker yô, lu nyi i̱ ere?
Kanyi i̱ ne ve Yosev á lu ken gaadii?
Kanyi tom í we Yosev sha ikyev ken gaadii?
Yosev er ortoonkwaghman u Farao man orkaanbredi na nyi ken gaadii?
Mba dughun ortoonkwaghman la ken gaadi kera yô, or ti maa er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 39:1-23.
Er yange Aôndo lu a̱ wa tindi u tsweren idya i eren sha ayange a Yosev la je í nger inya ga yô, kanyi yange i̱ na ve yevese undu kwase u Potifar? (Gen. 2:24; 20:3; 39:9)
Ôr Genese 40:1-23.
Tsever ôron mnyam ma ma cier ortoonkwaghman la, kua mpase u Yehova na Yosev pase un la kpaa. (Gen. 40:9-13)
Yange mnyam cier orkaanbredi la ér nyi, man inja i ma ér nyi? (Gen. 40:16-19)
Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh dondo ikyav i Yosev la nyian nena? (Gen. 40:8; Ps. 36:9; Yoh. 17:17; Aer. 17:2, 3)
Genese 40:20 ta iwanger sha mnenge u Mbakristu ve nengen iyange i mar i ember la nena? (Orpa. 7:1; Mar. 6:21-28)
Ityough 23
Mnyam ma Farao
Yange igen tugh ile yô, lu nyi i̱ er Farao?
Kanyi yange i̱ na ve ortoonkwaghman la mase va umbur Yoseve?
Er i tese ken foto heen nahan, ka nyi mnya yange i cier Farao kwa hara?
Yosev yange pase inja i mnyam mara ér ka nyi?
Kanyi yange i̱ na ve Yosev va hingir orvesen u hemban cii ken Igipiti, je mase dondon ken Farao tswene?
Anngôôv mba Yosev va ken Igipiti ér vea va er nyi, man er nan ve ve kera kav un ga?
Ka nyi mnya Yosev umburu, man mnyam mara wase un mase kaven nyi kwagha?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 41:1-57.
Yosev yange gema hen Yehova nena, man Mbakristu vea dondo ikyav na la nyian nena? (Gen. 41: 16, 25, 28; Mat. 5:16; 1 Pet. 2:12)
Anyom a iyiav ngee ken Igipiti man a ijen gba tsung la tese er mlu u ken jijingi u ior mba Yehova ve lu ker nyian ne a kaha kposo a u Mbakristu Mbaaiev la nena? (Gen. 41:29, 30; Amo. 8:11, 12)
Ôr Genese 42:1-8 man 50:20.
Aluer mba civir Yehova dondo gado u ior mba hen ma ijiir, nahan ve gure or inya sha u nan nan icivir sha iantom i nan lu sha mi la nahan, ve er kwaghbo shinii? (Gen. 42:6)
Ityough 24
Yosev Kar Anngôôv Nav
Yange er nan ve Yosev kaa ér anngôôv nav ka mba gban tar la mkere?
Kanyi yange i̱ na ve Yakob de ér Benyamin, wan na u masetyô la, a̱ za ken Igipiti?
Yange iyongo i azurfa i Yosev i̱ kar han ve, i̱ za lu ken iba i Benyamini?
Yuda zamber ér i̱ de una er nyi kwagh sha u paan Benyamin ityougho?
Anngôôv mba Yosev gema sha nyi gbenda?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 42:9-38.
Doo u mkaanem ma Yosev ôr í nger ken Genese 42:18 la maa umbur mba i ver ve sha aan a tom ken nongo u Yehova nyian la nena? (Neh. 5:15; 2 Kor. 7:1, 2)
Ôr Genese 43:1-34.
Er Ruben lu waniunda nahan kpa, kanyi i̱ tese ér lu Yuda lu oron kwagh sha ityough ki anngôôv nav cica ciilii? (Gen. 43:3, 8, 9; 44:14, 18; 1 Kron. 5:2)
Yosev kar anngôôv nav nena, man lu sha ci u nyi? (Gen. 43:33, 34)
Ôr Genese 44:1-34.
Sha u Yosev una yer iyol na hen anngôôv nav yô, a kaa ér un ngu nyi? (Gen. 44:5, 15; Lev. 19:26)
Anngôôv mba Yosev tese ér ihyom i ve kôr un tsuaa la i̱ bee ve ken ishima vindi vindi nena? (Gen. 44:13, 33, 34)
Ityough 25
Tsombor la Yem ken Igipiti
Yosev pase iyol na hen anngôôv nav yô, lu nyi i̱ ere?
Ka nyi kwagh Yosev lu pase anmgbianev nava?
Farao ungwa agwa u anngôôv mba Yosev yô, kaa ér nyi?
Zum u tsombor u Yakob mough yem ken Igipiti la, ú lu iorov ume?
Ken masejime yô, í va gema yilan tsombor u Yakob er nyi, man lu sha ci u nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Genese 45:1-28.
Kwagh u yange er Yosev la tese er Yehova una fatyô u kôron kwagh u i er ér a̱ bula mba civir un la, una hingir kwagh u van ve a mtsera nena? (Gen. 45:5–8; Yes. 8:10; Fil. 1:12-14)
Ôr Genese 46:1-27.
Yakob mough u yemen ken Igipiti yô, Yehova taver un ishima kaa a na ér nyi? (Gen. 46:1-4, ftn.)
Ityough 26
Yobu Na Jighjigh hen Aôndo
Yobu lu nyi oro?
Kanyi kwagh Satan yange nôngo ér una ere, nahan kôr cio kpa?
Yehova yange na Satan ian ér a̱ er nyi, man lu sha ci u nyi?
Kanyi i̱ na ve kwase u Yobu kaa a na ér “venda Aôndo, yô, kpe kera”? (Nenge foto ne.)
Er ú nenge ken foto heen nahan, Yehova ver Yobu doo doo nena, man er nahan sha ci u nyi?
Aluer se kpa se na jighjigh er Yobu ngise na jighjigh nahan yô, ka averen a nyi se zua a mini?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yobu 1:1-22.
Mbakristu vea dondo ikyav i Yobu la nyian nena? (Yobu 1:1; Fil. 2:15; 2 Pet. 3:14)
Ôr Yobu 2:1-13.
Yobu nenge tôvacan u Satan la nena, kpa kwase na di gema nenge un nena? (Yobu 2:9, 10; Anz. 19:3; Mika 7:7; Mal. 3:14)
Ôr Yobu 42:10-17.
Mtsera u Yobu va zua a mi la ve zua sha u Yesu kpa va zua a mi sha uma na u jighjigh la sha nyi gbenda? (Yobu 42:12; Fil. 2:9-11)
Averen a Yobu tile sha mimi na her dông ve, va zua a mi la taver se ishima nena? (Yobu 42:10, 12; Heb. 6:10; Yak. 1:2-4, 12; 5:11)
Ityough 27
Tor u Bo Hemen ken Igipiti
Ka an nan ker akpa ken foto heenee, man nan ngu gbidyen an a mini?
Yosev kpen kera cii yô, lu nyi i̱ tser Mbaiseraele?
Kanyi i̱ na ve Mbaigipiti nyôr cian Mbaiseraelee?
Farao kaa a kasev mba ve kôron kasev mba ken Iserael mar la ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 1:6-22.
Yehova yange hii u kuren ityendezwa i̱ er a Aberaham la sha nyi gbenda? (Eks. 1:7; Gen. 12:2; Aer. 7:17)
Kasev mba yange ve kôron kasev Mbaheberu mar mbara ve wa uma ikyo nena? (Eks. 1:17; Gen. 9:6)
Kasev mba kôron mar mbara yange ve zua a mtsera u nyi sha jighjigh ve u nan laa? (Eks. 1:20, 21; Anz. 19:17)
Satan yange nôngo ér una nzughul a awashima u Yehova sha kwagh u Vor u Aberaham u i er ityendezwa sha u la nena? (Eks. 1:22; Mat. 2:16)
Ityough 28
Er Yange I War Wanikundan Mose La
Wanikyundan u a lu ken foto heen ne ka ana, man ka an a ker nan ihôwe nee?
Ngô u Mose er nyi sha u una nôngo i̱ de woo wan na ga?
Wanyekwase u a lu ken foto heen ne ka ana, man kanyi kwagh yange ere?
Yange wan u Farao u kwase za nengen a wanikyundan la yô, Miriam va a mhen ér nyi?
Torkwase la yange kaa a ngô u Mose ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 2:1-10.
Ka ian i nyi ngô u Mose zua a mi u tesen wan na Mose iyev je, man kwagh ne ver nyi ikyav i dedoo hen mbamaren nyiana? (Eks. 2:9, 10; Dut. 6:6–9; Anz. 22:6; Ef. 6:4; 2 Tim. 3:15)
Ityough 29
Ityôkyaa i Yange Mose Yevese Yô
Mose vese hana, kpa gema fa nyi sha kwagh u mbamaren nava
Yange Mose kom anyom 40 yô, maa er nyi?
Mose yange kaa a Oriserael u lu nôngon num a anngô na la ér nyi, ngula di gema na un mlumun ér nyi?
Kanyi yange i̱ na ve Mose yevese undu Igipiti?
Mose yange yevese yem hana, gema za kohol an hen ijiir shono?
Anyom 40 a Mose yevese undu Igipiti la cii, lu eren nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 2:11-25.
Er i tese Mose kwaghfan u Mbaigipiti cica cii nahan kpa, or ti tese ér un ta ikyaa a Yehova man ior nav nena? (Eks. 2:11, 12; Heb. 11:24)
-
Iniôngon i Mose nôngo ér una yima Iserael una due a na ken uikyangen sha ikyev i Mbaigipiti kera sha tahav nav la tese se nyi? (Aer. 7:23-25; 1 Pet. 5:6, 10)
Ityough 30
Ageva u Usu
Uwo u ú lu ken foto heen ne mba yer ú iti ér?
Pase kwagh u kpilighyol u Mose za a iyôngo na sha uwo ve, nenge a mi la.
Yange imo ôr kwagh ken ageva u usu kaa ér nyi, man imo la lu í ana?
Aôndo yange kaa a Mose ér ka un una za hemen ior nav una due a ve ken Igipiti kera ye, nahan Mose gema kaa ér nyi?
Aôndo yange kaa ér aluer vea pine Mose or u nan tindi un yô, a̱ kaa ér nyi?
Mose una er nyi ve, una tese ér mimi je ka Aôndo a tindi unu?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 3:1-22.
Kwagh u er Mose la taver se ishima ér aluer ka se inja er se yina sha ma tom u i we se je kpa, Yehova una suur se nena? (Eks. 3:11, 13; 2 Kor. 3:5, 6)
Ôr Ekesodu 4:1-20.
Kanyi mgem i̱ va ken Mose ken anyom 40 a á tsa ken Midian laa, nahan mba í lu saren ve u ma i ver ve sha aan a tom ken tiônnongo la vea zua a ityesen i nyi sha kwagh nee? (Eks. 2:11, 12; 4:10, 13; Mika 6:8; 1 Tim. 3:1, 6, 10)
Aluer Yehova tsaha se sha ikyev i nongo na je kpa, ikyav i Mose la i̱ na se vangertiôr ér nyi? (Eks. 4:12-14; Ps. 103:14; Heb. 12:4-11)
Ityough 31
Mose man Aron Ve Za Nenge a Farao
Ivande i Mose man Aron ve er la bende a Mbaiserael nena?
Mose man Aron ve za kaa a Farao ér nyi, man Farao gema kaa ér nyi?
Er u nenge foto ne nahan, Aron yange kende gbough nagh hen inya maa nyi kwagh i ere?
Yehova yange tsaha Farao nena, man Farao gema er nyi?
Yange mba ve a ican i sha pue la yô, nyi kwagh i̱ ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 4:27-31 man 5:1-23.
Inja i kwagh u Farao yange ôr ér “M fa TER ga” la ér nyi? (Eks. 5:2; 1 Sam. 2:12; Rom. 1:21)
Ôr Ekesodu 6:1-13, 26-30.
Ka sha nyi gbenda Yehova yange pase iyol na hen Aberaham man Isaka man Yakob ga? (Eks. 3:13, 14; 6:3; Gen. 12:8)
Er se fe ser Mose yange nenge wener un kuma u zan ityom i̱ í tindi un la ga, kpa Yehova tindi un nahan, ka se ken ishima nena? (Eks. 6:12, 30; Luka 21:13-15)
Ôr Ekesodu 7:1-13.
Mose vea Aron yange ve cighir ishima ve pase Farao ijirôron i Yehova nahan, ve ver mbacivir Yehova nyian ikyav i nyi? (Eks. 7:2, 3, 6; Aer. 4:29-31)
Ka sha nyi gbenda Yehova yange tese ér un hemba mbaaôndo mba Igipiti? (Eks. 7:12; 1 Kron. 29:12)
Ityough 32
Atsan a 10
Nenge ufoto mba ve lu heen ne, nahan pase atsan a atar a hiihii a Yehova yange va a mi sha Igipiti la.
Atsan a atar a hiihii la yange lu kposo a atsan agen la cii nena?
Ican i sha unyiin man i̱ sha utaan man i̱ sha ataratar la lu nyi?
Pase ican i sha utaankaruhar man i̱ sha anigheni man i̱ sha utaankarunyiin la.
Yehova yange kaa a Mbaiserael ér ve er nyi cii ve una va a ican i sha pue laa?
Ican i sha pue la lu nyi, man yange mba ve a i̱ kera yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 7:19–8:23.
Er mbaahiriv mba Igipiti mbara yange ve er atsan ahar a hiihii la vough er Yehova va a mi sha Igipiti nahan kpa, i kighir ve ve lumun nyi zum u i va a ican i sha utar laa? (Eks. 8:18, 19; Mat. 12:24-28)
Ican i sha unyiin la tese tahav mbu Yehova a lu a mi mbu kuran ior nav la nena, man er mbacivir Aôndo ve fe kwagh ne nahan, ka ve ken ishima nena er ve tagher ishigh a “zegecan” u i tsengeôron laa? (Eks. 8:22, 23; Mpa. 7:13, 14; 2 Kron. 16:9)
Ôr Ekesodu 8:24; 9:3, 6, 10, 11, 14, 16, 23-25; man 10:13-15, 21-23.
Atsan a pue la pon iniongo ihiar i nyi, man kwagh ne bende a mnenge u se nengen iniongo i ihiar la nyian nena? (Eks. 8:10, 18, 19; 9:14)
Ekesodu 9:16 wase se u kaven er i hii ve Yehova a de Satan a lu her zan zan nyian ne nena? (Rom. 9:21, 22)
Ôr Ekesodu 12:21-32.
Paseka yange yima ior kpishi nena, man Paseka la tile sha ityough ki nyi? (Eks. 12:21–23; Yoh. 1:29; Rom. 5:18, 19, 21; 1 Kor. 5:7)
Ityough 33
U Peren Zegemnger u Nyian
Ka nomsombaiorov mba Mbaiserael ume kua kasev man mbayev yange ve due ken tar u Igipiti, man ka unô mbagenev kpa due a ve imôngoo?
Farao yange ne Mbaiserael ian ér ve yem cii yô, va vaa afanyô ér nyi, man yange er nena?
Kanyi kwagh yange Yehova er sha u yangen Mbaigipiti u kôron ior nava?
Mose yange naregh gbough nagh sha Zegemnger u Nyian la yô, maa nyi i ere, man Mbaiserael er nena?
Mbaigipiti yange mba hongo shin zegemnger la yô, maa nyi i ere?
Mbaiserael yange ve er nyi sha u tesen ér Yehova yima ve nahan saan ve iyol shi ve wuese unu?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 12:33-36.
Yehova yange nenge ér i kimbi ior nav sha anyom a ve lu ikpan sha ikyev i Mbaigipiti la cica cii nena? (Eks. 3:21, 22; 12:35, 36)
Ôr Ekesodu 14:1-31.
Mkaanem ma Mose ma i nger ken Ekesodu 14:13, 14 la ma bende a mbacivir Yehova nyian er vea va tagher ishigh a ityav mbi Armagedon la nena? (2 Kron. 20:17; Ps. 91:8)
Ôr Ekesodu 15:1-8, 20, 21.
Er nan ve i doo u mbatomov mba Yehova vea wa icam i wuese unu? (Eks. 15:1, 2; Ps. 105:2, 3; Mpa. 15:3, 4)
Miriam kua kasev mbagenev mba yange ve per Zegemnger u nyian la ve ver kasev Mbakristu nyian ikyav i wuese Yehova i nyi? (Eks. 15:20, 21; Ps. 68:11)
Ityough 34
Inja Kwaghyan I He
Kanyi kwagh ior mban ve lu sangen hen inya ken foto nee, man mba yer kwagh shon ér nyi?
Ka akaawan a nyi Mose yange na Mbaiserael sha er i gbe u vea sangen mana?
Yehova kaa a ior mbara ér ve er nyi sha iyange i̱ sha ataratar laa, man lu sha ci u nyi?
Yange a̱ ver mana la una tsa her zan zan kpernan u̱ iyange i sha utaankaruhar la yô, Yehova a er nyi ivande?
Yehova yange koso ior nav sha mana kuma shighe nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 16:1-36 man Numeri 11:7-9.
Ekesodu 16:8 ôr er i gbe u se naan ior mba Aôndo a tsough a ver ér ve hemen ken tiônnongo u Kristu la icivir nena? (Heb. 13:17)
Yange i umbur Mbaiserael ayange ayange ken taaikyôngo ér gba u vea suur sha Yehova nena? (Eks. 16:14–16, 35; Dut. 8:2, 3)
Yesu yange tôô mana la kar sha nyi, man se zua a mtsera ken “kwaghyan u a dugh sha” la nena? (Yoh. 6:31-35, 40)
Ôr Yosua 5:10-12.
Mbaiserael yange ve ya mana kuma anyom a me, kwagh ne lu ikyaren hen a ve nena, man kwagh ne tese se nyi kwagha? (Eks. 16:35; Num. 11:4–6; 1 Kor. 10:10, 11)
Ityough 35
Yehova Na Atindi A Na
Mbaiserael due ken Igipiti iwer ngi kar ihiar yô, ve za haa afo hana?
Yehova yange kaa ér un soo ér Mbaiserael ve er nyi, man ve na mlumun ér nyi?
Yehova yange na Mose awen a lun ipe a ahar ér nena?
Dugh atindi a pue a yange i na Mbaiserael la kera yô, ka atindi agen a nyi Yehova shi na ve?
Ka atindi ahar a nyi Yesu yange kaa ér ka a vesene?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 19:1-25; 20:1-21; 24:12-18; man 31:18.
Mkaanem ma i nger ken Ekesodu 19:8 la wase se u kaven kwagh u a lu iyoltseghan i Orkristu la nena? (Mat. 16:24; 1 Pet. 4:1-3)
Ôr Duteronomi 6:4-6; Levitiku 19:18; man Mateu 22:36-40.
Mbakristu ka ve tese ér Aôndo doo ve ishima kua orwanndor a ve nena? (Mar. 6:34; Aer. 4:20; Rom. 15:2)
Ityough 36
Wanbua u Zenaria
Kanyi kwagh ior mban ve lu eren ken foto heene, man ka sha ci u nyi?
Er nan ve ishima yange i vihi Yehova, man Mose va nengen kwagh u Mbaiserael ve lu eren la yô, á er nyi?
Mose kaa a ior mbagen ken ve ér ve er nyi?
Kwaghôron ne tese se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 32:1-35.
Kwagh ne tese ér Yehova nengen kwagh u nungwan mcivir u aiegh sha mcivir u mimi la nena? (Eks. 32:4–6, 10; 1 Kor. 10:7, 11)
Doo u Mbakristu vea er teghelee sha iemberyolough i ve tsough amba er atsam a wan shin amar a vinen nahan la nena? (Eks. 32:18, 19; Ef. 5:15, 16; 1 Yoh. 2:15-17)
Tsombor u Levi yange ú ver ikyav i dedoo i̱ tilen sha kwagh u perapera dông nena? (Eks 32:25-28; Ps. 18:25)
Ityough 37
Tenti u sha Ci u Mcivir
Mba yer imaagh ki ki lu ken foto heen ne ér nyi, man kanyi i eren kere?
Ka sha ci u nyi Yehova yange kaa a Mose ér a̱ er tenti sha gbenda u a fatyô u saghen un fese?
Akwati u a lu ken kpar you u kiriki u a lu ken mkur u tenti la ngu sha ci u nyi, man kanyi i lu ken akwati shono?
Ka an Yehova tsua nan ér nana lu pristi u tamene, man tom u pristi u tamen lu nyi?
Yila ati a akaa atar a a lu ken kpar u tenti u vesen la?
Ka akaa ahar a nyi a lu ken tembe tabernakel laa, man i eren nyi a mini?
Mbampin mbagenev:
Ôr Ekesodu 25:8-40; 26:1-37; 27:1-8; man 28:1.
Ucerubi mba ve lu sha “areki u shiada” la ve tile sha nyi? (Eks. 25:20, 22; Num. 7:89; 2 Utor 19:15)
Ôr Ekesodu 30:1-10, 17-21; 34:1, 2; man Mbaheberu 9:1-5.
Hii nan ve Yehova ôr var var ér ka hange hange u upristi mba ve eren tom ken tabernakel la vea lu wang na, man doo u kwagh la una bende a vese nyian nena? (Eks. 30:18-21; 40:30, 31; Heb. 10:22)
Zum u apostoli Paulu lu ngeren washika hen Mbaheberu mba ve lu Mbakristu la yô, á tese ér tabernakel man Tindi u ikyuryan la kera lu a inja hen a ve ga nena? (Heb. 9:1, 9; 10:1)
Ityough 38
Mbamkerev mba 12
Kanyi u lu a mi i ôron sha kwagh u sumegh ku atam a wain ku ku lu ken foto nee, man ka han i zough a ku?
Hii nan ve Mose yange tindi iorov 12 ér ve za gba mker ken tar u Kanaanaa?
Yange Mbamkerev mba puev hide va kaa a Mose ér nyi?
Mbamkerev uhar tese ér ve suur sha Yehova nena, man mbamkerev mba shon yô, ka an man ana?
Er nan ve ishima i vihi Yehova, man á kaa a Mose ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 13:1-33.
Ka unô yange i tsua ér ve za gba mker ken tar laa, man ka ian i civirigh i nyi ve zua a mini? (Num. 13:2, 3, 18-20)
Hii nan ve mnenge u Yosua man Kalebu yange kaha kposo a mnenge u mbamkerev mbagenev mbara, man kwagh la tese se nyi? (Num. 13:28–30; Mat. 17:20; 2 Kor. 5:7)
Ôr Numeri 14:1-38.
Ka icintan i nyi i doo u se kura sha kwagh u gban ahon sha ior mba ve til sha ityough ki Yehova shin tar laa? (Num. 14:2, 3, 27; Mat. 25:40, 45; 1 Kor. 10:10)
Numeri 14:24 tese ér Yehova we hanma or u civir un ikyo nena? (Num. 14:24; 1 Utor 19:18; Anz. 15:3)
Ityough 39
Gbough ku Aron Kpar Uimondon
Ka unô yange ve hendan a tahav mbu Mose man Arono, man ve kaa a Mose ér nyi?
Mose kaa a Koraki kua ior mba 250 mba ve dondo un la ér ve̱ er nyi?
Mose kaa a Mbaiserael ér nyi, man yange kur kwaghôron na yô, nyi kwagh i ere?
Kanyi i er Koraki kua ior mba 250 mba ve dondo un laa?
Eleasar wan u Aron tôô agbande a nanden kwaghhumandoon a ior mbakpenev mbara er nyi a mini, man lu sha ci u nyi?
Hii nan ve Yehova er gbough ku Aron kpar uimondono? (Nenge foto.)
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 16:1-49.
Kanyi Koraki kua ior mba ve dondo un la ve ere, man hii nan ve kwagh u ve er la lu ieren i hemban Yehova ato? (Num. 16:9, 10, 18; Lev. 10:1, 2; Anz. 11:2)
Ka mnenge u kpee u nyi yange Koraki man “mbahemen ior” mba 250 mbara ve lu a mini? (Num. 16:1–3; Anz. 15:33; Yes. 49:7)
Ôr Numeri 17:1-11 man 26:10.
Uimondon mba gbough ku Aron kpar la tese ér nyi, man Yehova yange kaa ér i wa ku shin areki sha ci u nyi? (Num. 17:5, 8, 10)
Ka kwagh u injaa u nyi se zough a mi ken ikyav i gbough ku Aron laa? (Num. 17:10; Aer. 20:28; Fil. 2:14; Heb. 13:17)
Ityough 40
Mose Gbidye Vande
Yehova wa Mbaiserael ikyo shighe u ve lu ken taaikyôngo la nena?
Mba va her afo hen Kadeshi yô, Mbaiserael gba vaan nyi?
Yehova er nan ve na Mbaiserael kua uzendenya vev mngereme?
Or u a lu hônon uwer sha iyol na ken foto heen ne ka ana, man hii nan ve a lu eren kwagh nahana?
Hii nan ve ishima i vihi Yehova a Mose man Arono, man yange tsaha ve nena?
Kanyi i er sha Uwo u Horo, man ka an nan hingir pristi u tamen ken Iseraele?
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 20:1-13, 22-29 man Duteronomi 29:5.
Kanyi se hen sha gbenda u Yehova wa Mbaiserael ikyo ken taaikyôngo laa? (Dut. 29:5; Mat. 6:31; Heb. 13:5; Yak. 1:17)
Mose man Aron tsegha Yehova sha ishigh ki Mbaiserael ga nahan, Yehova er nena? (Num. 20:12; 1 Kor. 10:12; Mpa. 4:11)
Kanyi se hen sha gbenda u Mose ngohol tsaha u Yehova na un laa? (Num. 12:3; 20:12, 27, 28; Dut. 32:4; Heb. 12:7-11)
Ityough 41
Iyô i Togula
Kanyi i kamber sha ityô ken foto nee, man hii nan ve Yehova yange kaa a Mose ér a̱ er i̱ a̱ hambe sha ityô?
Mbaiserael ve lu a ishughun sha akaa a Aôndo er sha ci ve la ga nena?
Er Yehova haa iyô i lun a megh ku bough lu nyuman Mbaiserael yô, ve va kaa a Mose ér nyi?
Hii nan ve Yehova kaa a Mose ér a̱ er iyô i togula?
Kanyi se hen ken Kwaghôron nee?
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 21:4-9.
Ahon a Mbaiserael gba sha kwaghyan u Yehova na ve la a ta se icin i nyi? (Num. 21:5, 6; Rom. 2:4)
Uderimbaanyomov mba kar imôngo yô, Mbaiserael er nyi a iyô i togula laa, man Tor Hesekia er nyi sha kwagh laa? (Num. 21:9; 2 Utor 18:1-4)
Ôr Yohane 3:14, 15.
Mhambe u i hambe iyô i togula sha ityô la tese m—mande u i va mande Yesu la vough nena? (Gal. 3:13; 1 Pet. 2:24)
Ityough 42
Jaki Ôr Kwagh
Ka an nan lu Balaki, man er nan ve yange tindi ér Balaam a va?
Jaki i Balaam yav inya sha gbenda ér nyi?
Balaam ungwa jaki shon lu kaan ér nyi?
Ortyom yange kaa a Balaam ér nyi?
Er Balaam nôngo ér una wa Iserael ifan yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 21:21-35.
Hii nan ve yange Iserael hemba Shihon, Tor u Mbaamor man Ogo, Tor u Bashana ityava? (Num. 21:21, 23, 33, 34)
Ôr Numeri 22:1-40.
Balaam yange lu a nyi ken ishima zum u nôngo ér una wa Iserael ifan laa, man kwagh ne tese se nyi? (Num. 22:16, 17; Anz. 6:16, 18; 2 Pet. 2:15; Yuda 11)
Ôr Numeri 23:1-30.
Balaam yange lam inja er ngu or u civir Yehova nahan kpa, ieren na tese ér ngu or u civir Aôndo ga nena? (Num. 23:3, 11-14; 1 Sam. 15:22)
Ôr Numeri 24:1-25.
Kwaghôron u ken Bibilo ne taver jighjigh u se ne ser Yehova una kure awashima na la nena? (Num. 24:10; Yes. 54:17)
Ityough 43
Yosua Hingir Orhemen
Iorov mba uhar mba ve til vea Mose ken foto heen ne ka an man ana?
Yehova kaa a Yosua ér nyi?
Hii nan ve Mose yange unde sha ityough ki Uwo u Nebo, man Yehova kaa a na ér nyi?
Mose yange tsa anyom a me ve kpe?
Hii nan ve ishima yange i vihi Mbaiseraele, kpa gema saan ve iyol sha ci u nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Numeri 27:12-23.
Ka ityom i vesen i nyi Yehova yange na Yosua, man Yehova we ior Nav ikyo nyian nena? (Num. 27:15–19; Aer. 20:28; Heb. 13:7)
Ôr Duteronomi 3:23-29.
Hii nan ve Yehova yange de ér Mose man Aron ve per ve nyôr ken tar u ityendezwa la ga, man kwagh ne tese se nyi? (Dut. 3:25-27; Num. 20:12, 13)
Ôr Duteronomi 31:1-8, 14-23.
Mkaanem ma Mose ôr a Mbaiserael cii ve mase kpen la tese ér á ngohol tsaha u Yehova na un la a iyol hiden ijime nena? (Dut. 31:6-8, 23)
Ôr Duteronomi 32:45-52.
Doo u Mkaanem ma Aôndo maa bende a uuma asev nena? (Dut. 32:47; Lev. 18:5; Heb. 4:12)
Ôr Duteronomi 34:1-12.
Shin er ma shighe môm kpa Mose nenge a Yehova kpôô kpôô ga nahan kpa, Duteronomi 34:10 ôr nyi sha kwagh u ikyaryan na vea Yehova? (Dut. 34:10; Eks. 33:11, 20; Num. 12:8)
Ityough 44
Rahabi Yer Mbamkerev
Rahabi yange lu hana?
Iorov mba uhar mba ve lu ken foto heen ne ka unô, man yange ve za nyi ken Yeriko?
Tor u Yeriko kaa a Rahabi ér a̱ er nyi, man Rahabi na mlumun ér nena?
Rahabi wase iorov mba uhar mban nena, man un di gema pine ve iwasen i nyi?
Mbamkerev mba uhar mban tôndo zwa a Rahabi ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 2:1-24.
Ityendezwa i Yehova er i nger ken Ekesodu 23:28 la yange kure sha shighe u Mbaiserael ta num sha Yeriko la nena? (Yos. 2:9-11)
Ôr Heberu 11:31.
Ikyav i Rahabi la tese mluainja u jighjigh u nan nena? (Rom. 1:17; Heb. 10:39; Yak. 2:25)
Ityough 45
U Peren Ifi u Yordan
Kanyi ivande Yehova yange er sha er Mbaiserael vea per Ifi u Yordan laa?
Ka jighjigh u nyi yange gba u Mbaiserael vea lu a mi ve vea per Ifi u Yordana?
Hii nan ve Yehova yange kaa a Yosua ér a kohol awen a vesen 12 shin tareghnyaagh u ifi laa?
Upristi mbara mba dugh shin Yordan kera yô, nyi i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 3:1-17.
Er kwagh u se hen ne a tese nahan, gba u se er nyi ve se zua a iwasen man iveren hen Yehova? (Yos. 3:13, 15; Anz. 3:5; Yak. 2:22, 26)
Ifi u Yordan yange lu nena hen shighe u Mbaiserael per un nyôr ken Tar u Ityendezwa la man kwagh la yange kende a iti i Yehova sha nena? (Yos. 3:15; 4:18; Ps. 66:5-7)
Ôr Yosua 4:1-18.
Awen a 12 a yange i tôô shin Yordan i za tim ken Gilgal la lu ikyav i nyi? (Yos. 4:4-7)
Ityough 46
Girgar U Yeriko
Yehova yange kaa a mbautyaav man upristi ér ve er nyi ayange ataratara?
Lu u ior mban vea er nyi sha iyange i sha utaankaruhar laa?
Er ú nenge ken foto ne nahan, girgar u Yeriko ngu eren nena?
Er nan ve tsar u nyian la a lu sha windou heelaa?
Yosua yange kaa a mbautyaav mbara ér ve er nyi a ior mba ken gar laa, kpa azurfa man zenaria man togula kua iyôugh ki iligh yô, a̱ ka ér ve er nyi a mini?
I kaa a mbamkerev mba uhar mbara ér ve er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 6:1-25.
Mningir u Mbaiserael ningir Yeriko kwa taankaruhar la ngu kwagh môm a tom u pasen kwagh u Mbashiada mba Yehova ve lu eren sha ayange a masejime ne nena? (Yos. 6:15, 16; Yes. 60:22; Mat. 24:14; 1 Kor. 9:16)
Yange i ôr Kwaghôron u profeti u a lu ken Yosua 6:26 la anyom kar 500 man va kure vough nena, man kwagh la tese se nyi sha kwagh u mkaanem ma Yehova? (Yos. 6:26; 1 Utor 16:34; Yes. 55:11)
Ityough 47
Ormbaiv ken Iserael
Or u ú nenge a na ken foto heen a lu iin akaa a injaa a i tee ken Yeriko ne ka ana, man ka unô ve lu wasen un nee?
Hii nan ve kwagh u Akan vea tsombor na ve er la lu kwaghbo u vesene?
Yosua yange pine er i hii ve ior i Ai i̱ hembe Mbaiserael ityav yô, nahan Yehova kaa a na ér nyi?
Mba ve a Akan kua tsombor na cii hen Yosua yô, i er a ve nena?
Ijir i yange i ôr Akan la tese se nyi kwagh?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 7:1-26.
Msen u Yosua er la tese nyi sha kwagh u ikyaryan na vea Orgbanakaa? (Yos. 7:7–9; Ps. 119:145; 1 Yoh. 5:14)
Ikyav i Akan la tese nyi, man kwagh la ka icintan hen a vese nena? (Yos. 7:11, 14, 15; Anz. 15:3; 1 Tim. 5:24; Heb. 4:13)
Ôr Yosua 8:1-29.
Kanyi i gbe u se ayol a ase se er sha ci u tiônnongo u Kristu nyiana? (Yos. 7:13; Lev. 5:1; Anz. 28:13)
Ityough 48
Mbagibeon Mba Fankwagh
Ka sha nyi gbenda ior i Gibeon ve kaha kposo a Mbakanaan mbagen mba ve lu ken agar a a lu ikyua laa?
Er i tese ken foto ne nahan, kanyi Mbagibeon ve ere, man er nan ve yange ve er kwagh nahana?
Ka ityendezwa i nyi Yosua man mbahemenev mba Iserael ve er a Mbagibeono, kpa ayange nga kar atar yô, ve va kav ér nyi?
Ator a ken agar agen nga ongo ér Mbagibeon ya ikyar a Iserael yô, ve er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 9:1-27.
Tindi u Yehova wa ikyurior i Iserael ér ve ‘tim mba ve tem ken tar la cii,’ kpa ve gema ve war Mbagibeon la tese aeren na a nyi? (Yos. 9:22, 24; Mat. 9:13; Aer. 10:34, 35; 2 Pet. 3:9)
Mkur u Yosua kure ikyuryan na vea Mbagibeon la ka ikyav i dedoo hen Mbakristu nyian nena? (Yos. 9:18, 19; Mat. 5:37; Ef. 4:25)
Ôr Yosua 10:1-5.
Zegeikpelaior i nyian ne i er kwagh er ka Mbagibeon nena, man í an ve vanger nena? (Yos. 10:4; Sek. 8:23; Mat. 25:35–40; Mpa. 12:17)
Ityough 49
Iyange Tile Gigh Gigh
Yosua ngu kaan ér nyi ken foto nee, man ka sha ci u nyi?
Yehova yange wase Yosua kua mbautyaav nav nena?
Ka ator a me a a lu ihyom a Iserael Yosua yange hemba á ityava, man yange tôô shighe kuma nena?
Ka sha ci u nyi Yosua yange pav tar u Kanaan kere?
Yosua lu anyom a me ve kpe, man yange kpen kera yô lu nyi i er Mbaiseraele?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yosua 10:6-15.
Er se fe se Yehova yange er iyange i tile gigh gigh sha ci u Mbaiserael nahan, ka vangertiôr u nyi se lu a mi nyiana? (Yos. 10:8, 10, 12, 13; Ps. 18:3; Anz. 18:10)
Ôr Yosua 12:7-24.
Ka an jim yange nan na ve ı hemba ator 31 ken Kanaan ityava, man kwagh ne ngu se a inja nyian nena? (Yos. 12:7; 24:11–13; Dut. 31:8; Luka 21:9, 25-28)
Ôr Yosua 14:1-5.
Yange i pav tar la i kar icombor i Iserael nena, man kwagh ne tese nyi sha kwagh u karen dyako ken Paradiso? (Yos. 14:2; Yes. 65:21; Esek. 47:21–23; 1 Kor. 14:33)
Ôr Mbaajiriv 2:8-13.
Ka unô nyian ve hendan a ior mba vendan mimi er Yosua kpa hendan a ve ken Iserael nahana? (Mbaj. 2:8, 10, 11; Mat. 24:45–47; 2 Tes. 2:3–6; Titu 1:7–9; Mpa. 1:1; 2:1, 2)
Ityough 50
Kasev Uhar Mba Taver Asema
Ka unô ve lu mbaajirivi, man ati a ve mbagenev ér nyi?
Debora lu sha ian i injaa i nyi, man eren nyi tomo?
Zum u Tor Yabin man kurutya na Shisera lu anger Mbaiserael yô, Yehova kaa a Debora ér a̱ ôr Orjir Baraki nyi, man á kaa ér ka an nana zua a icivir sha mhembe laa?
Yael yange tese ér un ngu kwase u tseen ishima nena?
Tor Yabin yange kpen kera yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mbaajiriv 2:14-22.
Mbaiserael yange ve er nyi ve ishima vihi Yehova a ve, man kwagh ne tese se nyi? (Mbaj. 2:20; Anz. 3:1, 2; Esek. 18:21-23)
Ôr Mbaajiriv 4:1-24.
Jighjigh u nan man ishima i tseen i Debora man Yael la tese kasev mba Kristu nyian nyi kwagha? (Mbaj. 4:4, 8, 9, 14, 21, 22; Anz. 31:30; 1 Kor. 16:13)
Ôr Mbaajiriv 5:1-31.
A fatyô u tôôn icam i mhembe i Baraki man Debora ve wa la eren msen sha kwagh u ityav mbi Armagedon mbi̱ mbí lu van la nena? (Mbaj. 5:3, 31; 1 Kron. 16:8–10; Mpa. 7:9, 10; 16:16; 19:19-21)
Ityough 51
Rutu man Naomi
Hii nan ve Naomi hingir u va lun ken tar u Moabi?
Ka an nan lu Rutu, man Orpa di ye?
Naomi yange kaa a Rutu man Orpa ér ve yem ve za kohol ior vev yô, ve er nena?
Boashi ka ana, man yange wase Rutu man Nao—mi nena?
Iti i wan u Boashi mar vea Rutu la ér ana, man hii nan ve i doo u se umbur kwagh naa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Rutu 1:1-17.
Ka asember a doon tsung a nyi Rutu ôr u tesen ishoon i sha ishima i mômô? (Rutu 1:16, 17)
Ieren i Rutu er la zua sha i “iyôngo igen” í eren a mba i shigh ve mkurem mba ve lu shin tar nyian la nena? (Yoh. 10:16; Sek. 8:23)
Ôr Rutu 2:1-23.
Rutu ver ikyav i dedoo sha ci u agumaukase a ken
Kristu nyian nena? (Rutu 2:17, 18; Anz. 23:22; 31:15)
Ôr Rutu 3:5-13.
Boashi nenge gbashima u Rutu lu a mi u vôson un a u vôson wanyekwaor la nena?
Ieren i Rutu la tese se nyi sha kwagh u soon or a ishima i mômô? (Rutu 3:10; 1 Kor. 13:4, 5)
Ôr Rutu 4:7-17.
Nomso mba ken Kristu nyian vea lu er Boashi nahan nena? (Rutu 4:9, 10; 1 Tim. 3:1, 12, 13; 5:8)
Ityough 52
Gidion man Ior Nav 300
Mbaiserael yange ve gba ken akaabo kpishi nena, man lu sha ci u nyi?
Hiin nan ve Yehova yange kaa a Gidion ér ngu a ior ken ikyumutya na ngee yumu?
Gidion kaa a ior mba ve lu cian la ér ve yem ken uya vev nahan, iorov shi her ume?
Nenge foto ne nahan pase er Yehova yange pande iyenge i ikyumutya i Gidion ve mase shin iorov 300 tseegh la.
Gidion kohol iorov nav mba 300 mbara nena, man Mbaiserael ve er nan ve ve hemba ityava?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mbaajiriv 6:36-40.
Gidion yange wa ikyo u eren sha ishima i Yehova nena?
Se nyian se ker se fa ishima i Yehova nena? (Anz. 2:3–6; Mat. 7:7-11; 2 Tim. 3:16, 17)
Ôr Mbaajiriv 7:1-25.
Kanyi se hen sha kwagh u iorov 300 mba ve lu tsevaa, ve lu er mbagenev mba ve lu tsevaa ga laa? (Mbaj. 7:3, 6; Rom. 13:11, 12; Ef. 5:15–17)
Vough er iorov mba 300 mbara yange ve hen kwagh sha u nengen ken Gidion nahan, se kpa sé hen kwagh sha u nengen ken Gidion u Tamen, Yesu Kristu nena? (Mbaj. 7:17; Mat. 11:29, 30; 28:19, 20; 1 Pet. 2:21)
Ka nena Mbaajiriv 7:21 a wase se sha er nyityô iaven i se lu sha mi ken nongo u Yehova yô, i̱ kuma se? (Mbaj. 7:21; 1 Kor. 4:2; 12:14–18; Yak. 4:10)
Ôr Mbaajiriv 8:1-3.
Gbenda u Gidion sôr ayôôso a a va hen atô na man ior mba Eferaim la tese ér gba u se er nyi shighe u kwagh a zough se a anmgbian u nomso shin u kwase laa? (Anz. 15:1; Mat. 5:23, 24; Luka 9:48)
Ityough 53
Ityendezwa i Yefeta
Ka an nan lu Yefeta, man ka hanma shighe nahan yange lu?
Yefeta tôndozwa a Yehova ér nyi?
Kanyi yange i na ve ishima vihi Yefeta zum u á za hemba Mbaamon ityav lu hiden ken ya na laa?
Wan u Yefeta u kwase yange fe ér ter na er ityendezwa yô, á kaa ér nyi?
Hii nan ve ior soo wan u Yefeta u kwase la kpishi yumu?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mbaajiriv 10:6-18.
Kwagh u i nger sha ihyembeato i Iserael la ka icintan hen a vese nena? (Mbaj. 10:6, 15, 16; Rom. 15:4; Mpa. 2:10)
Ôr Mbaajiriv 11:1-11, 29-40.
Er nan ve se fe ser mne u Yefeta na “nagh ku nanden” a wan na u kwase la tese ér yange na nagh a uma u wan na la ga? (Mbaj. 11:31; Lev. 16:24; Dut. 18:10, 12)
Ka sha nyi gbenda Yefeta na nagh a wan naa?
Ka nyi se hen sha ityendezwa i Yefeta er a Yehova laa? (Mbaj. 11:35, 39; Orpa. 5:4, 5; Mat. 16:24)
Wan u Yefeta u kwase la ver ikyav i dedoo sha ci u ikyaior i ken Kristu i i soo u eren tom u pasen kwagh hanma shighe la nena? (Mbaj. 11:36; Mat. 6:33; Fil. 3:8)
Ityough 54
Or u Hembanagee Cii
Mba yer iti i or u hembanagee cii u lu sha won la ér ana, man ka an yange nan na un agee?
Er i tese ken foto ne nahan, Semson yange er nyi a zege begha sha shighe ugen laa?
Ka kwaghmyer u nyi Semson a lu ôron Delila ken foto heen nee, man kwagh la yange na Mbafiliti kôr un nena?
Semson yange er nan ve kpe a Mbafiliti 3,000 mba ve lu ihyom a Mbaiserael laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mbaajiriv 13:1-14.
Manoa vea kwase na ve ver mbamaren ikyav i dedoo i yesen ônov vev nena? (Mbaj. 13:8; Ps. 127:3; Ef. 6:4)
Ôr Judges 14:5-9 man 15:9-16.
Mwoo u Semson yange wua begha, shi er ikyor i i kange un a mi kpa saa kera, shi tôô zeelegh ku jaki wua iorov 1,000 la tese se nyi sha kwagh u tahav mbu icighan jijingi u Yehova?
Icighan jijingi wasen se nyian nena? (Mbaj. 14:6; 15:14; Sek. 4:6; Aer. 4:31)
Ôr Mbaajiriv 16:18-31.
Azende a bo yange vihi Semson nena, man kwagh ne tese se nyi? (Mbaj. 16:18, 19; 1 Kor. 15:33)
Ityough 55
Wanye u Kiriki Er Aôndo Tom
Iti i wanakiriki u a lu ken foto heen ne ér ana, man ka unô ve lu vea naa?
Hana er msen sha iyange igen i á za ken tabernakel u Yehova ér nyi, man Yehova ungwa msen na la nena?
Samuel lu anyom a me ve í tôô un í yem a na sha u a za er tom ken tabernakel u Yehova, man ngô na eren un nyi hanma inyomo?
Ati a ônov mba Eli mba nomso mbara ka ana man ana, man ve lu unô ioro?
Yehova yila Samuel nena, man á kaa a na ér nyi?
Samuel vesen yô, á hingir nyi oro, man zum u á bee iyol yô lu nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 1:1-28.
Ka ikyav i dedoo i nyi Elkana a ver mba ve lu ityough hen tsombor la sha u hemen tsombor ve ken mcivir u mimi? (1 Sam. 1:3, 21; Mat. 6:33; Fil. 1:10)
Ishima i Hana taver zum u á tagher a mzeyol u taver tsung la tese se nyi kwagha? (1 Sam. 1:10, 11; Ps. 55:22; Rom. 12:12)
Ôr 1 Samuel 2:11-36.
Eli hemba civir ônov nav a Yehova nena, man kwagh ne ka icintan hen a vese nena? (1 Sam. 2: 22–24, 27, 29; Dut. 21:18–21; Mat. 10:36, 37)
Ôr 1 Samuel 4:16-18.
Ka loho u bo u lun ker agbar a nyiin u nyi i va a mi ken utya, man loho la bende a Eli nena?
Ôr 1 Samuel 8:4-9.
Mbaiserael yange ve vihi Yehova ishima nena, man se sue Tartor na sha jighjigh nyian nena? (1 Sam. 8:5, 7; Yoh. 17:16; Yak. 4:4)
Ityough 56
Saulu—Tor u Iserael u Hiihii
Kanyi Samuel a lu eren ken foto heenee, man ka sha ci u nyi?
Hii nan ve Yehova yange soo Saulu, man Saulu lu nyi oro?
Iti i wan u Saulu ér ana, man yange eren nyi?
Hii nan ve Saulu kegh Samuel ga maa gba mi nan naagh je?
Kanyi se hen ken kwagh u Saulu nee?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 9:15-21 man 10:17-27.
Ieren i Saulu i hiden a iyol ijime la yange i wase un palegh u eren kwagh sha ishima vihin zum u ior mbagenev lam sha ana dang la nena? (1 Sam. 9:21; 10:21, 22, 27; Anz. 17:27)
Ôr 1 Samuel 13:5-14.
Saulu er nyi isholibo hen Gilgal? (1 Sam. 10:8; 13:8, 9, 13)
Ôr 1 Samuel 15:1-35.
Ka isholibo i vesen i nyi Saulu yange er sha kwagh Agagu, tor u Amaleki laa? (1 Sam. 15:2, 3, 8, 9, 22)
Saulu lu keren ishô sha ieren na la geman nan mbagenev ibo nena? (1 Sam. 15:24)
Zum u i kôôm se nyian yô, ka icintan i nyi i doo u se wa ikyo sha mini? (1 Sam. 15:19–21; Ps. 141:5; Anz. 9:8, 9; 11:2)
Ityough 57
Aôndo Tsua Davidi
Iti i wanakiriki u a lu ken foto heen ne ér ana, man er nan ve se fe ser ka wanye u taver ishima?
Davidi due hana, iti i ter na ér ana, man iti i ter na u tamen di ér ana?
Hii nan ve Yehova yange kaa a Samuel ér a za hen ya u Yese ken Beteleheme?
Yese yange due a ônov nav utaankaruhar hen Samuel yô, nyi kwagh i ere?
Mba ve a Davidi yô, Yehova kaa a Samuel ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 17:34, 35.
Akaa a i ter heen ne tese ishimataver i Davidi, shi tese ér á har sha Yehova nena? (1 Sam. 17:37)
Ôr 1 Samuel 16:1-14.
Mkaanem ma Yehova ma i nger ken 1 Samuel 16:7 la maa wase se u sangen a sange ior ga, shi palegh u kenger mluashe u or tsô maa kuren ikyaa je nena? (1 Sam. 16:7; Aer. 10:34, 35; 1 Tim. 2:4)
Kwagh u yange er Saulu la tese ér Yehova ka una dugh icighan jijingi na ken or kera yô, jijingi u bo shin isharen i nan i eren kwaghbo la i kar i tema hen ian la nena? (1 Sam. 16:14; Mat. 12:43-45; Gal. 5:16)
Ityough 58
Davidi man Goliati
Goliati lu bamen ikyumutya i Iserael kaan ér nyi?
Goliati gba ikyôr nan je, man Tor Saulu tôndo zwa ér una na or u nana wua Goliati la nyi?
Saulu yange kaa a Davidi ér ngu wanye yum, una fatyô u nôngon a Goliati ga yô, Davidi kaa ér nyi?
Davidi tese sha mlumun u na Goliati la ér un suur sha Yehova nena?
Er ú nenge ken foto ne nahan, kanyi Davidi wua Goliati a mini, man Mbafiliti mba nengen nahan yô, ve er nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 17:1-54.
Lu nyi i na ve Davidi lu a mciem iyol ga, man se kpa se lu a ishimataver er un nahan nena? (1 Sam. 17:37, 45; Ef. 6:10, 11)
Er nan ve i doo u Mbakristu vea palegh gesa u gban imba i Goliati la zum u ve lu eren anumbe shin ve lu man ahumbe laa? (1 Sam. 17:8; Gal. 5:26; 1 Tim. 4:8)
Ka nena mkaanem ma Davidi ma tese ér á na jighjigh ér Aôndo una sue unu? (1 Sam. 17:45–47; 2 Kron. 20:15)
Ngeren ne tese ér ityav mbin lu di mbi akumautya a a lu hendan kwagh ayol a á tsô ga, kpa lu ityav mbi mbaaôndo mbaaie vea Yehova, Aôndo u mimi la nena? (1 Sam. 17:43, 46, 47)
Asande a mba i shigh ve mkuren la dondo ikyav i Davidi i suur sha Yehova la nena? (1 Sam. 17:37; Yer. 1:17–19; Mpa. 12:17)
Ityough 59
Er I Hii Ve I Lu u Davidi Una Yevese Keng Yô
Hii nan ve Saulu gba Davidi iyuhwe, man wan u Saulu Yonatan yô lu kposo nena?
Er Davidi lu kuhwan adiguve iyange igen yô, nyi kwagh i ere?
Saulu yange kaa ér saa Davidi a̱ er nyi keng ve una tôô wan na u kwase Mikal a̱ lu kwase naa, man er nan ve Saulu ôr kwagh nee?
Er foto ne a tese nahan, Davidi lu kuhwan adiguve sha ci u Saulu yô, nyi i er sha kwa tara?
Mikal yima Davidi nena, man gema lu u Davidi una er nyi anyom ataankarahara?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 18:1-30.
Dooshima u Yonatan lu a mi sha Davidi taveraa la tsenga tesen mlu u kangenaa u a lu hen atô u “iyôngo igen” man “anikumuile u kpeghee” la nena? (1 Sam. 18:1; Yoh. 10:16; Luka 12:32; Sek. 8:23)
Shin er lu Yonatan gba u una tema tor sha ityough ki Saulu nahan kpa, 1 Samuel 18:4 tese ér Yonatan yange tese wang ér un sue tor u i tsough la nena?
Ikyav i Saulu la tese ér iyuhwe ia na or nana er kwaghbo u vesen nena, man ka icintan i nyi kwagh la a lu a mi sha ci wase? (1 Sam. 18:7–9, 25; Yak. 3:14-16)
Ôr 1 Samuel 19:1-17.
Yonatan yange ver uma na sha zongo zum u á ôr mkaanem ma i nger ken 1 Samuel 19:4, 5 la nena? (1 Sam. 19:1, 6)
Ityough 60
Abigail man Davidi
Iti i Kwase u a lu van u va kohol Davidi ken foto heen ne ér ana, man kanyi kwase a lu?
Ka an nan lu Nabal?
Hii nan ve Davidi yange tindi ior nav mbagenev ér ve za pine Nabal iwasene?
Nabal yange kaa a ior mba Davidi ér nyi, man Davidi di gema er nena?
Abigail yange tese ér un ngu tsev tsev nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 22:1-4.
Tsombor u Davidi ver se ikyav i dedoo i suen ayol a ase ken mzough u anmgbianev mba ken Kristu ne nena? (Anz. 17:17; 1 Tes. 5:14)
Ôr 1 Samuel 25:1-43.
Er nan ve i er kwagh u Nabal i vihi yumu? (1 Sam. 25:2-5, 10, 14, 21, 25)
Kasev Mbakristu nyian vea hen nyi sha ikyav i Abigail laa? (1 Sam. 25:32, 33; Anz. 31:26; Ef. 5:24)
Abigail yange Davidi u eren akaabo ahar a nyi? (1 Sam. 25:31, 33; Rom. 12:19; Ef. 4:26)
Gbenda u Davidi er sha mkaanem ma Abigail la wase nomso nyian u nengen mhen u ukase nena? (Aer. 21:8, 9; Rom. 2:11; 1 Pet. 3:7)
Ityough 61
I Na Davidi Tor
Kanyi Davidi man Abishai yange ve er shighe u Saulu lu yaven hen ijiir i a haa afo yôô?
Ka mbampin mba nyi Davidi yange pine Saulu?
Davidi undun Saulu yô, á yem hana?
Kanyi yange i na Davidi ishima vihin tsung ve, á nger icam i doono?
Davidi lu anyom a me ve i ver un tor ken Heberono, man mba yer ati a ônov nav mbagenev ér nyi?
Ken hemen yô, Davidi va tema tor hana?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Samuel 26:1-25.
Kwaghôron u Davidi u i nger ken 1 Samuel 26:11 la tese ieren i nyi sha mserakaa u Aôndo? (1 Sam. 26:11; Ps. 37:7; Rom. 13:2)
Zum u se nôngo sha afatyô wase cii ser se er erdoo a ior, kpa ior mba se er erdoo a ve la ve nenge a mi ga yô, mkaanem ma Davidi ma í nger ken 1 Samuel 26:23 la ma a wase se se lu a mnenge u vough nena? (1 Sam. 26:23; 1 Utor 8:32; Ps. 18:20)
Ôr 2 Samuel 1:26.
Mbakristu nyian vea ‘doo ayol a ve sha gbashima’ er Davidi vea Yonatan yange ve doo ayol a ve nahan nena? (1 Pet. 4:8; Kol. 3:14; 1 Yoh. 4:12)
Ôr 2 Samuel 5:1-10.
Davidi yange tema tor anyom a me, man i pav anyom ne ker nena (2 Sam. 5:4, 5)
Ka an yange nan zua a icivir sha mhembe u Davidi laa, man doo u kwagh ne una lu m—umbur hen a vese nyian nena? (2 Sam. 5:10; 1 Sam. 16:13; 1 Kor. 1:31; Fil. 4:13)
Ityough 62
Mzeiyol ken Ya u Davidi
Sha iwasen i Yehova yô, i va mase eren nyi a tar u Kanaana?
Er Davidi lu zenden sha ityough ki iyou na aikighe ugen yô, nyi kwagh i ere?
Hii nan ve ishima vihi Yehova a Davidi yumu?
Ken foto u a lu heen ne, ka an Yehova yange tindi ér nana va ôr Davidi isholibo i á er laa, man or la kaa ér a lu nyi kwagh ia er Davidi?
Ka mzeyol u nyi Davidi zua a mini?
Davidi yange kpen kera yô, lu an nan hingir tor u Iseraele?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Samuel 11:1-27.
U uven ityough ken tom u Yehova la ka mkor hen a vese nena?
Davidi yange hingir u gban ken isholibo nena, man kwagh ne ka icintan hen mbatomov mba Yehova nyian nena? (2 Sam. 11:2; Mat. 5:27–29; 1 Kor. 10:12; Yak. 1:14, 15)
Ôr 2 Samuel 12:1-18.
Kanyi mbatamen man mbamaren vea hen sha gbenda u Natan kôôm Davidi laa? (2 Sam. 12:1–4; Anz. 12:18; Mat. 13:34)
Hii nan ve Yehova zungwe Davidi mhôônomo? (2 Sam. 12:13; Ps. 32:5; 2 Kor. 7:9, 10)
Ityough 63
Solomon Tor u Fankwagh
Yehova yange pine Solomon ér nyi, man Solomon di gema na mlumun ér nyi?
Kwagh u Solomon pine la doo Yehova, nahan á tôndo zwa ér una na un nyi?
Ka mzeyol u taver u nyi kasev uhar va a mi hen Solomon?
Er ú nenge ken foto ne nahan, Solomon yange sôr mzeyol la nena?
Hemen u Solomon yange u lu nena, man ka sha ci u nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Utor 3:3-28.
Kanyi mba i ne ve ityom i eren ken nongoior u Yehova nyian vea hen ken mkaanem ma Solomon ôr a ishima i môm í nger ken 1 Utor 3:7 laa? (Ps. 119:105; Anz. 3:5, 6)
Kwagh u Solomon sôn la ka ikyav i dedoo i akaa a injaa a i doo u se er msen se sôn la nena? (1 Utor 3:9, 11; Anz. 30:8, 9; 1 Yoh. 5:14)
Gbenda u Solomon kure ayôôso a kasev mba uhar la na se vangertiôr u nyi sha kwagh u hemen u Solomon u Tamen, Yesu Kristu una va hemen ken hemen laa? (1 Utor 3:28; Yes. 9:6, 7; 11:2-4)
Ôr 1 Utor 4:29-34.
Yehova yange ungwa msen u Solomon sôn ishima i ungwan kwagh la nena? (1 Utor 4:29)
Er ior lu keren ér vea ungwa kwaghfan u Solomon nahan, ka ieren i nyi nahan i doo u se lu a mi sha mhen u se henen Mkaanem ma Aôndo laa? (1 Utor 4:29, 30, 4:34–5:1; Yoh. 17:3; 2 Tim. 3:16)
Ityough 64
Solomon Maa Tempel
Yange i tôô Solomon shighe kuma nena u maan tempel u Yehova been ne, man hii nan ve yange i vihi inyaregh kpishi u maan unu?
Ka ukpar mba vesen u me ve lu ken tempel laa, man kanyi i ver ken kparyou u ken atô laa?
Yange mba been tempel la yô, Solomon er msen ér nyi?
Yehova tese ér doo un a msen u Solomon er la nena?
Kasev mba Solomon tuur un u eren nyi, man lu nyi i er Solomon?
Er nan ve ishima vihi Yehova a Solomon, man Yehova kaa a na ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Kroniku 28:9, 10.
Sha kwagh u mkaanem ma Davidi ma i nger ken 1 Kroniku 28:9, 10 la ma kaa yô, kanyi kwagh i doo u se nôngon u eren ken uma wase ayange ayange? (Ps. 19:14; Fil. 4:8, 9)
Ôr 2 Kroniku 6:12-21, 32-42.
Solomon yange tese ér Aôndo tem ken iyou i orumace nan maa ga nena? (2 Kron. 6:18; Aer. 17:24, 25)
Mkaanem ma Solomon ma i nger ken 2 Kroniku 6:32, 33 la ma tese nyi sha kwagh u Yehova? (2 Kron. 6:32, 33; Aer. 10:34, 35; Gal. 2:6)
Ôr 2 Kroniku 7:1-5.
Di vough er Mbaiserael nenge a iengem i Yehova ve ishima mgbegha ve ker ve wuese un nahan, se kpa zum u se hen sha averen a Yehova a ne ior nav nyian la yô, doo u kwagh la una na se se er nena? (2 Kron. 7:3; Ps. 22:22; 34:1; 96:2)
Ôr 1 Utor 11:9-13.
Kwagh u Solomon la tese mluainja u tilen sha jighjigh zan zan mkur nena? (1 Utor 11:4, 9; Mat. 10:22; Mpa. 2:10)
Ityough 65
I Pav Tartor La
Ati a iorov mba uhar mba ve lu ken foto heen ne ka ana man ana, man ve mba unô ioro?
Ahiya er nyi a ikyondo i á hua iyol laa, man inja i kwagh la ér nyi?
Solomon nôngo ér una er Yerobiam nyi?
Er nan ve Mbaiserael yange ve ver Yerobiam tor sha ikwe i 10 laa?
Er nan ve Yerobiam er agumabua a sha zenaria ahara, man ica i gbe ga tsô nyi kwagh i eree?
Lu nyi kwagh i er tartor u ikwe i ihiar man tempel u Yehova u ken Yerusalem laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Utor 11:26-43.
Yerobiam lu nyi oro, man Yehova tôndo zwa a na ér aluer á kura atindi a Aôndo yô una na un nyi? (1 Utor 11:28, 38)
Ôr 1 Utor 12:1-33.
Mbamaren man mbatamen vea hen nyi ken ikyav i bo i Rehobiam sha kwagh u nzughul a tahav vev laa? (1 Utor 12:13; Orpa. 7:7; 1 Pet. 5:2, 3)
Ka hen ana i doo u ikyaior ia ker iwasen i injaa zum u í soo u tsuan kwagh u vesen ken uma ve nyiana? (1 Utor 12:6, 7; Anz. 1:8, 9; 2 Tim. 3:16, 17; Heb. 13:7)
Kanyi yange i̱ tuur Yerobiam u eren ajiir ahar a civir agumabua, man kwagh la tese ér á na Yehova jighjigh ga nena? (1 Utor 11:37; 12:26-28)
Lu an nan hemen ior mba ken tartor u ikwe pue la ve, ve hemba ato ve undu mcivir u mimi? (1 Utor 12:32, 33)
Ityough 66
Yesebel—Torkwase u Ifer
Ka an nan lu Yesebel?
Er nan ve ishima vihi Tor Ahaba iyange igene?
Yesebel yange er nyi sha er una ngohol sule u ikyon i wain u Naboti la una na nom na Ahaba?
Ka an Yehova yange tindi ér nana za tsaha Yesebel?
Er ú nenge ken foto ne nahan, Yehu yange ve hen ya u tor ape Yesebel lu la yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Utor 16:29-33 man 18:3, 4.
Tar u Iserael yange u vihi sha shighe u Tor Ahaba la nena? (1 Utor 14:9)
Ôr 1 Utor 21:1-16.
Naboti yange lu a ishimataver shi tese mtil sha mimi na hen Yehova nena? (1 Utor 21:1-3; Lev. 25:23-28)
Se nenge ikyav i Ahaba la nahan, zum u or nan ve se ahenge yô, doo u se er nena? (1 Utor 21:4; Rom. 5:3-5)
Ôr 2 Utor 9:30-37.
Ishimatseen i Yehu lu a mi sha u eren ishima i Yehova la tese se nyi? (2 Utor 9:4–10; 2 Kor. 9:1, 2; 2 Tim. 4:2)
Ityough 67
Yehoshafati Na Yehova Jighjigh
Yehoshafati ka ana, man lu uma hanma shighe?
Er nan ve mciem gba Mbaiserael iyolo, man ve mbagenev kpishi ve er nena?
Yehova ungwa msen u Yehoshafati er la nena?
Cii ve ityav mbira hii yô, Yehova na nyi kwagh i ere?
Kwagh u Yehoshafati la tese se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Kroniku 20:1-30.
Yehoshafati yange tese kwagh u i gbe u mbatomov mba Aôndo vea er zum u kwagh a tser ve la nena? (2 Kron. 20:12; Ps. 25:15; 62:1)
Er hanma shighe Yehova ngu a lu a gbenda u lamen a ior nav yô, ka nyi gbenda a lamen a ior nav nyiana? (2 Kron. 20:14, 15; Mat. 24:45–47; Yoh. 15:15)
Shighe u Aôndo una va a “ityav mbi iyange i vesen i Aôndo, Uhembanagee” la, mlu wase una lu kwagh môm aa u Yehoshafati la nena? (2 Kron. 20:15, 17; 32:8; Mpa. 16:14, 16)
Upania man mbamishen kpaa cii dondo ikyav i Mbalevi la, nahan mba suen tom u pasen kwagh ú i lu eren tar sha won cii ne nyian nena? (2 Kron. 20:19, 21; Rom. 10:13-15; 2 Tim. 4:2)
Ityough 68
Mbayevnomso Uhar Mba Ve Hide Ve Lu Uma La
Ka unô ve lu ken foto heene, man kanyi i er wannomso u kiriki laa?
Eliya er msen sha ci u wan la ér nyi, man kur msen yô nyi kwagh i ere?
Iti i or u wasen Eliya tom la er ana?
Hii nan ve yange í yila Elisha ér a va ken ya u kwase u ken Shunem laa?
Elisha yange er nyi, lu nyi i gema i er wan u kpe la?
Kwagh u Eliya man Elisha er la tese ér kanyi utaha nahan Yehova a lu a mini?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Utor 17:8-24.
Yange i kar m—ongo u Eliya ungwan imo i Yehova la man jighjigh u nan na la nena? (1 Utor 17:9; 19:1-4, 10)
Hii nan ve jighjigh u kwasecôghol u ken Sarefati la a dugh tseer tseere? (1 Utor 17:12—16; Luka 4:25, 26)
Ka nena kwagh u kwasecôghol u ken tar u Sarefati la a tese mimi u mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 10:41, 42 laa? (1 Utor 17:10-12, 17, 23, 24)
Ôr 2 Utor 4:8-37.
Kwagh u kwase u ken Shunem la tese se nyi sha kwagh u eren a mbavannya dedoo? (2 Utor 4:8; Luka 6:38; Rom. 12:13; 1 Yoh 3:17)
Ka sha nyi gbenda nahan se er erdoo a mbatomov mba Aôndo nyian?(Aer 20:35; 28:1, 2; Gal. 6:9, 10; Heb. 6:10)
Ityough 69
Wanyekwase Wase Zegeor
Kanyi wankwase u kiriki ne a lu ôron kwase la ken foto nee?
Kwase u a lu ken foto ne ka ana, man kanyi kwagh wankwase u kiriki ne a lu eren hen ya u kwase nee?
Elisha yange tindi wanakiriki na ér a za kaa a Naaman ér nyi, man hii nan ve ishima i vihi Naaman?
Naaman yange ungwa imo i mbatomov nav yô, nyi kwagh i ere?
Hii nan ve Elisha yange venda iyua i Naaman na un laa, kpa Gehashi gema er nena?
Kanyi yange i er Gehashi, man se hen nyi sha kwagh na nee?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Utor 5:1-27.
Ikyav i wanyekwase u ken Iserael ver la ia taver agumaior asema nyian nena? (2 Utor 5:3; Ps. 8:2; 148:12, 13)
Zum u i kôôm se er Ruamabera a tese la yô, er nan ve i doo u se umbur ikyav i Naaman laa?(2 Utor 5:15; Heb. 12:5, 6; Yak. 4:6)
Se hen nyi sha ieren i Elisha i̱ i̱ kaha kposo a i̱ Gehashi laa? (2 Utor 5:9, 10, 14—16, 20; Mat. 10:8; Aer 5:1—5; 2 Kor. 2:17)
Ityough 70
Yona man Zege Ishu
Yona ka ana, man Yehova kaa a na ér a̱ er nyi?
Er Yona soo u zan ape Yehova tindi un la ga yô, á er nena?
Yona yange kaa a mbatsoov mbara ér ve er nyi ve zege ahumbe la una tilee?
Er ú nenge ken foto ne nahan, Yona mir shin atô mnger yô, nyi i ere?
Yona tsa shin iyav mbu zege ishu la kuma shighe nena, man lu eren nyi ken iyav mbu ii?
Yona yange dugh ken iyav mbu zege ishu la kera yô, á yem hana, man kwagh ne tese se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yona 1:1-17.
Ikyav tese ér Yona yange nenge tom u i na un u za pasen ior i Nineve kwagh la nena? (Yona 1:2, 3; Anz. 3:7; Orpa. 8:12)
Ôr Yona 2:1, 2, 10.
Kwagh u Yona la na se vangertiôr ér Yehova una ungwa mbamsen asev nena? (Ps. 22:24; 34:6; 1 Yoh. 5:14)
Ôr Yona 3:1-10.
Yehova yange tindi Yona sha kwa u hiihii la Yona venda, kpa de ga va hide shi tindi un sha kwa har, kwagh ne na se ishimataver i nyi? (Ps. 103:14; 1 Pet. 5:10)
Kwagh u Yona la tese se nyi sha kwagh u sangen a sange ior mba se pase ve kwagh hen haregh wase? (Yona 3:6–9; Orpa. 11:6; Aer. 13:48)
Ityough 71
Aôndo Er Ityendezwa I Paradiso
Yesaia lu ana, man yange lu sha won hanma shighe, man Yehova yange tesen un nyi?
Inja i ishemberti i “paradiso” la ér nyi, man kwagh la umbur we nyi?
Yehova kaa a Yesaia ér a̱ nger nyi sha kwagh u Paradiso u he laa?
Hii nan ve ya u doon ashe u Adam man Ifa la saa?
Yehova er ityendezwa ér una er nyi sha ci u mba un doo ve ishima laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yesaia 11:6-9.
Mkaanem ma Aôndo tese bem u una lu hen atô u inyam man uumace ken tar u he la nena? (Ps. 148:10, 13; Yes. 65:25; Esek. 34:25)
Ka m—iv u ken jijingi u nyi mkaanem ma Yesaia ma lu ivin sha ior mba Yehova nyiana? (Rom. 12:2; Ef. 4:23, 24)
Ka an i gbe u a na nan icivir sha mgem u i lu geman mbamlu mba ior hegen, man er a va gema ve ken tar u he laa? (Yes. 48:17, 18; Gal. 5:22, 23; Fil. 4:7)
Ôr Mpase 21:3, 4.
Ruamabera tese ér, u Aôndo teman a uumace la ka sha injakwagh, una tema a ve kpôghôô ga nena? (Lev. 26:11, 12; 2 Kron. 6:18; Yes. 66:1; Mpa. 21:2, 3, 22-24)
Ka mliam man ican i nyi a va kar a mi kera? (Luka 8:49–52; Rom. 8:21, 22; Mpa. 21:4)
Ityough 72
Aôndo Wase Tor Hesekia
Or u a lu ken foto heen ne ka ana, man hii nan ve á lu ken mbamzeyol kpishi?
Ka uwashika mba nyi Hesekia a samber sha ishigh ki Aôndo, man Hesekia er msen sha nyi kwagha?
Hesekia lu nyi toro, man Yehova tindi un a nyi loho sha ikyev i profeti Yesaia?
Kanyi ortyom u Yehova a er a Mbaashiria er i tese ken foto heenee?
Shin er tartor u ikwe ihiar la lu ken bem hen anshighe kpeghee nahan kpa, Hesekia kpen yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Utor 18:1-36.
Orshua u Mbaashiria Rabeshake yange nôngo ér una na iyol i kpe Mbaiserael, ve de kera ne Yehova jighjigh ga nena? (2 Utor 18:19, 21; Eks. 5:2; Ps. 64:3)
Mbashiada mba Yehova ka vea tagher a mbaahendanev yô, ve dondo ikyav i Hesekia la nena? (2 Utor 18:36; Ps. 39:1; Anz. 26:4; 2 Tim. 2:24)
Ôr 2 Utor 19:1-37.
Mbatomov mba Yehova nyian ka ve dondo ikyav i Hesekia la sha shighe u ican i tser ve la nena? (2 Utor 19:1, 2; Anz. 3:5, 6; Heb. 10:24, 25; Yak. 5:14, 15)
Mhembe u í hemba Tor Senakeribi la lu ker akpamber atar nena, man u ôron kwagh sha inja i profeti yô, á tile sha ityough ki ana? (2 Utor 19: 32, 35, 37; Mpa. 20:2, 3)
Ôr 2 Utor 21:1-6, 16.
Hii nan ve í kaa ér Manase lu môm ken utor mba hemban vihin tu mba ve tema tor ken Yerusalem ciili? (2 Kron. 33:4-6, 9)
Ityough 73
Tor u Iserael u Dedoo u Masetyô
Yoshia lu anyom a me sha shighe u á tema tor laa, man tem tor anyom nga karen ataankarahar yô, á hii u eren nyi?
Ka nyi u nenge Yoshia a lu eren ken foto u hiihii nee?
Yange Mbaiserael ve lu sôron tempel yô, pristi u tamen za zua a nyi?
Yoshia yange ande akondo a na sha ci u nyi?
Kanyi loho profeti u kwase Hulda yange ôr Yoshia?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Kroniku 34:1-28.
Ka ikyav i nyi Yoshia a ver sha ci u mba alaghga vea ya ican shighe u ve lu iyev laa? (2 Kron. 33:21-25; 34:1, 2; Ps. 27:10)
Ka akaa a injaa a nyi Yoshia yange er sha u suen mcivir u mimi ken inyom i sha 8 man i sha 12 man i sha 18 i hemen na laa? (2 Kron. 34:3, 8)
Kanyi se hen ken ikyav i Tor Yoshia man Pristi u Tamen Hilkia ve ver sha kwagh u nengen sha ajiir a ase a mcivir laa? (2 Kron. 34:9–13; Anz. 11:14; 1 Kor. 10:31)
Ityough 74
Or u Cian Kwagh Ga La
Wanyekwaor u a lu ken foto heen ne ka ana?
Yeremia yange hen ér nyi sha kwagh u un lun profeti, kpa Yehova kaa a na ér nyi?
Yeremia yange á shi ôron Mbaiserael nyi loho?
Upristi yange ve nôngo ér vea yange Yeremia kwaghpasen nena, kpa Yeremia tese ér un ngu a mciem iyol ga nena?
Er Mbaiserael gema asema ga yô, nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yeremia 1:1-8.
Ikyav i Yeremia la tese ér, kanyi ka i na or nan kuma u lun ortom u Yehova? (2 Kor. 3:5, 6)
Ikyav i Yeremia la ia wase ikyaior í ken Kristu nyian nena? (Orpa. 12:1; 1 Tim. 4:12)
Ôr Yeremia 10:1-5.
Ka injakwagh i nyi Yeremia yange ôr u tesen ér u suur sha ieev la ka gbilinkwagh? (Yer. 10:5; Yes. 46:7; Hab. 2:19)
Ôr Yeremia 26:1-16.
Asande a mba ishigh ve mkurem la ka vea taan ior icin nyian yô, ve umbur er Yehova yange wa Yeremia tindi ér a “de shi ma kwaghôron môm” ga nena? (Yer. 26:2; Dut. 4:2; Aer. 20:27)
Ka ikyav i dedoo i nyi Yeremia yange ver sha ci u Mbashiada mba Yehova nyian sha kwagh u tan akuraior icini? (Yer. 26:8, 12, 14, 15; 2 Tim. 4:1-5)
Ôr 2 Utor 24:1-17.
Ka injar i bo i nyi yange i̱ due ken ieren i Yuda i hemban Yehova ato laa? (2 Utor 24:2-4, 14)
Ityough 75
Mbayevnomso Unyiin ken Babilon
Ka unô mbayevnomso unyiin ve lu ken foto heen nee, man hii nan ve, ve va hingir u lun ken Babilono?
Nebukadinesar yange wa ishima ér una er nyi sha ci u mbayevnomso mba unyiin mbanaa, man á wa mbatomov nav tindi ér ve er nyi?
Daniel yange sôn ér i na un man akar na atar la nyi kwaghyana?
Daniel vea akar a na a atar la ya ikyayue ayange nga kar pue yô, ve due kposo a agumaior agen la nena?
Yange i hii nan ve Daniel vea akar a na a atar la hingir u za lun ken dwer u toro, man ka sha nyi gbenda ve hemba upristi man mbafankwagh mba ken tar laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Daniel 1:1-21.
Aluer ka u se hendan a ameen shi se hemba iyolkpen kpaa yô, a gba u se nôngo kwagh nena? (Dan. 1:8; Gen. 39:7, 10; Gal. 6:9)
Ka sha igbenda i nyi alaghga a fatyô u meen ikyaior nyian, shin kighir ve ér ve nyôr iyol ken akaa a mbagenev ve nenge ér nga er “kwaghyan u tor” nahan laa? (Dan. 1:8; Anz. 20:1; 2 Kor. 6:17–7:1)
Kwagh u i nger ken Bibilo sha kwagh mbayevikyaior mba unyiin Mbaheberu ne wase se u kaven nyi sha kwagh u makeranta u henen ne? (Dan. 1:20; Yes. 54:13; 1 Kor. 3:18-20)
Ityough 76
I Tim Yerusalem
Kanyi i eren a Yerusalem man Mbaiserael mba ve lu ken foto heen nee?
Esekiel ka ana, man ka akaa a cier iyol a nyi Yehova yange tese unu?
Er Mbaiserael na Yehova icivir ga yô, á tôndo zwa ér nyi ia er ve?
Mbaiserael yange ve hemba Tor Nebukadinesar ato nahan, á er ve nyi?
Er nan ve Yehova yange de zege mtim ne va sha Mbaiseraele?
Yange ma or kera shi ken tar u Iserael ga nena, man tsa kuma anyom a me?
Mbampin mbagenev:
Ôr 2 Utor 25:1-26.
Sedekia lu ana, kanyi yange i er unu, man kwagh la kure kwaghôron u profeti u ken Bibilo nena? (2 Utor 25:5–7; Esek. 12:13-15)
Yehova yange na an ibo sha akaabo a Iserael er ciili? (2 Utor 25:9, 11, 12, 18, 19; 2 Kron. 36:14, 17)
Ôr Esekiel 8:1-18.
Ka sha nyi gbenda Mbakristu Mbaaiev ve dondo ieren i Mbaiserael mba vendan mimi civir iyange laa? (Esek. 8:16; Yes. 5:20, 21; Yoh. 3:19-21; 2 Tim. 4:3)
Ityough 77
Ve Venda u Guren Inya
Nebukadinesar, tor u Babilon yange wa ior tindi ér ve er nyi kwagha?
Hii nan ve akar a Daniel a atar la a vende u guren inya sha ishigh ki eev mbu zenaria laa?
Nebukadinesar yange na Mbaheberu mba utar mbara ian igen ér ve gure inya, nahan ve tese ér ve suur sha Yehova nena?
Nebukadinesar yange kaa a ior nav ér ve er nyi a Shaderaki, Meshaki man Abedi—nego?
Nebukadinesar kenger ken atse a usu la yô, á nenge a nyi?
Er nan ve yange tor wuese Aôndo u Shaderaki, Meshaki man Abedi—nego, man ve ver se ikyav i nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Daniel 3:1-30.
Ka ieren i Mbaheberu mba utar mbara i nyi í doo u Mbakristu vea lu a mi shighe u i kar mtil sha mimi ve yôô? (Dan. 3:17, 18; Mat. 10:28; Rom. 14:7, 8)
Ka kwagh u injaa u nyi Yehova yange tese tor Nebukadinesar? (Dan. 3:28, 29; 4:34, 35)
Ityough 78
Kwaghngeren sha Kpekpe
Tor u Babilon yange er iniongo i vesen, va a uiyongo kua agbande á atôô ken tempel u Yehova ken Yerusalem la yô, nyi kwagh i ere?
Beleshasar yange kaa a ior nav mbafankwagh ér nyi, kpa ve kan shio u eren nyi?
Ngô u tor kaa a na ér a̱ er nyi?
Sha kwagh u Daniel ôr tor yô, hii nan ve Aôndo yange tindi a uwegh kura ér ku nger kwagh sha kpekpe?
Daniel yange pase inja i mkaanem ma i nger sha kpekpe la nena?
Er Daniel lu lamen zan a mi a ve la je nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Daniel 5:1-31.
Tese mkposo u mcieaôndo u mimi vea mciem ma ma gba Beleshasar iyol zum u á nenge a kwaghngeren u sha kpekpe la. (Dan. 5:6, 7; Ps. 19:9; Rom. 8:35-39)
Daniel tese ishimataver kpishi zum u á lu lamen a Beleshasar man mbatarev nav la nena? (Dan. 5:17, 18, 22, 26-28; Aer. 4:29)
Ka sha inyi gbenda Daniel ityough 5 a tese hementor u Yehova sha won ciilii? (Dan. 4:17, 25; 5:21)
Ityough 79
Daniel Shin Ihungwa i Ubegha
Dariu ka ana, man yange nengen Daniel nena?
Ior mbagen mba wan iyuhwe yange ve wa Dariu kwagh er nyi?
Daniel ongo ér í wa tindi u he yô á er nena?
Hii nan ve ishima i za Dariu iyol zan zan je yô fatyô u yaven ga, man kpernan pepe pepe yô, á er nyi?
Daniel na Dariu mlumun kaa ér nyi?
Lu nyi kwagh i er aferaior a a nôngo ér aa wua Daniel laa, man Dariu nger nyi kwagh tindi a mi hen ior mba ken tartor na ciili?
Mbampin mbagenev:
Ôr Daniel 6:1-28.
Ijoughzwa i í zua sha Daniel la umbur se kwagh u mbaahendanev ve eren sha u nôngon ér vea kighir tom u Mbashiada mba Yehova ve lu eren sha ayange ne la nena? (Dan. 6:7; Ps. 94:20; Yes. 10:1; Rom. 8:31)
Mbatomov mba Yehova nyian vea dondo ikyav i Daniel la sha u ungwan imo i ‘tahav mbu ve lu mbu sha ikyev la’ nena? (Dan. 6:5, 10; Rom. 13:1; Aer. 5:29)
Se dondo ikyav i Daniel i civir Yehova “gbem” la nena? (Dan. 6:16, 20; Fil. 3:16; Mpa. 7:15)
Ityough 80
Ior Mba Aôndo Undu Babilon
Er i tese ken foto ne nahan, Mbaiserael mba eren nyi?
Shirushi yange kure kwaghôron u profeti u Yehova ôr sha ikyev i Yesaia la nena?
Shirushi yange kaa a Mbaiserael mba lu u vea fatyô u zenden yemen ken Yerusalem ga la ér ve er nyi?
Shirushi yange na Mbaiserael nyi ér ve hide ve yem a mi ken Yerusaleme?
Yange i tôô Mbaiserael shighe kuma nena u hiden yemen ken Yerusaleme?
Hii shighe u í tim tar la zan zan or môm môm kera lu ker ga la tsa kuma shighe nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yesaia 44:28 and 45:1-4.
Yehova yange tese ér Kwaghôron u profeti u un ôr sha kwagh u Shirushi la una kure keng, a bunde ga nena? (Yes. 55:10, 11; Rom. 4:17)
Kwaghôron u profeti u Yesaia ôr sha kwagh u Shirushi la tese nyi sha kwagh u tahav mbu Yehova mbu tsenganôron mlu u ken hemen laa? (Yes. 42:9; 45:21; 46:10, 11; 2 Pet. 1:20)
Ôr Esera 1:1-11.
Ka nena se dondon ikyav i mba yange ve fatyô u hiden ken Yerusalem ga la sha u “wasen” mba ve fetyô u eren tom u pasen kwagh hanma shighe laa? (Esera 1:4, 6; Rom. 12:13; Kol.. 4:12)
Ityough 81
U Nan Jighjigh ken Iwasen i Aôndo
Ka iorov ume yange ve zende gôgô zende u mough Babilon yem Yerusalem laa, man mba za nyer yô, ve nenge a nyi?
Mbaiserael yange mba za nyer yô, ve hii u maan nyi, kpa mbaihyomov vev er nena?
Hagai man Sekaria ka unô, man ve kaa a Mbaiserael ér nyi?
Hii nan ve Tatenia nger washika tindi a mi ken Babilono, man i na un mlumun ér nyi?
Esera za ongo ér gba u a sôr tempel u Yehova yô, a er nena?
Ka sha ci u nyi Esera a lu eren msen ken foto heen nee, yange i ungwa msen na la nena, man kwagh la tese se nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Esera 3:1-13.
Aluer se za hingir u lun hen ijiir i tiônnongo u ior mba Aôndo a lu ga yô, kanyi kwagh i doo u se za hemen u erene? (Esera 3:3, 6; Aer. 17:16, 17; Heb. 13:15)
Ôr Esera 4:1-7.
Ka ikyav i nyi Serubabel yange ver sha ci u mbatomov mba Yehova sha kwagh u jighjigh u nan igbenda ihiar laa? (Eks. 34:12; 1 Kor. 15:33; 2 Kor. 6:14-17)
Ôr Esera 5:1-5, 17 and 6:1-22.
Hii nan ve mbaahendanev mbara ve fatyô u yangen tom u maan tempel la ga? (Esera 5:5; Yes. 54:17)
Ieren i mbatamen mba Yuda la i̱ taver mbatamen mba ken Kristu ishima u pinen Yehova iwasen shighe u ve tagher ishigh a mbaahendanev nena? (Esera 6:14; Ps. 32:8; Rom. 8:31; Yak. 1:5)
Ôr Esera 8:21-23, 28-36.
Cii ve se er ma kwagh yô, ka ikyav i Esera i nyi i doo u se dondo? (Esera 8:23; Ps.127:1; Anz. 10:22; Yak. 4:13-15)
Ityough 82
Mordekai man Eseter
Mordekai man Eseter ka unô?
Er nan ve Tor Ahasueru lu keren kwase u he, man ka ana yange tsua?
Ka an nan lu Haman, man kanyi yange i na ve ishima vihi unu?
I wa tindi ér nyi, man Eseter zua a loho u Mordekai yô, gema er nyi?
I er a Haman nena, man Mordekai di í er a na nena?
I yima Mbaiserael sha ikyev i mbaihyomov vev nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Esera 2:12-18.
Eseter yange tese mluainja u lun “ishima legh legh man lun ving” la nena? (Eseter 2:15; 1 Pet. 3:1-5)
Ôr Eseter 4:1-17.
Vough er yange i na Eseter ian i tilen suen mimi nahan, ka ian i nyi í ne se i pasen mcieaôndo wase shi tesen mtil sha mimi wase sha ishigh ki Yehova nyiana? (Eseter 4:13, 14; Mat. 5:14-16; 24:14)
Ôr Eseter 7:1-6.
Ka nena ior mba Aôndo kpishi nyian kpa ve we tôvacan ikyo ga er Eseter kpa er nahana? (Eseter 7:4; Mat. 10:16-22; 1 Pet. 2:12)
Ityough 83
Girgar u Yerusalem
Er Mbaiserael lu a girgar u kase gar ve Yerusalem ga nahan lu ve ken ishima nena?
Nehemia ka ana?
Tom u Nehemia lu nyi, man hii nan ve ú lu hange hange?
Lu loho u nyi u na ishima vihi Nehemia, man á er nena?
Tor Artashaseta yange er erdoo a Nehemia nena?
Nehemia yange sôr tom u maan girgar la ver sha gbenda u mbaihyomov mba Iserael vea fatyô u yangen ú ga nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Nehemia 1:4-6 man 2:1-20.
Nehemia yange ker gbendatesen u Yehova nena? (Neh. 2:4, 5; Rom. 12:12; 1 Pet. 4:7)
Ôr Nehemia 3:3-5.
Mbatamen man udiakon vea hen nyi sha mkposo u a lu hen atô u Mbatekoa vea “ashagbaior ve laa”? (Neh. 3:5, 27; 2 Tes. 3:7-10; 1 Pet. 5:5)
Ôr Nehemia 4:1-23.
Kanyi yange i na ve í lu hendan a Mbaiserael taveraa kpa ve za hemen u maan girgar ve here? (Neh. 4:6, 8, 9; Ps. 50:15; Yes. 65:13, 14)
Ka sha inyi gbenda ikyav i Mbaiserael la i taver se ishima nyiana?
Ôr Nehemia 6:15.
Er yange i mar girgar u Yerusalem i bee ken atô u iwer ihiar tseegh la tese nyi sha kwagh u tahav mbu jighjigh u nana? (Ps. 56:3, 4; Mat. 17:20; 19:26)
Ityough 84
Ortyom Va Maria Inya
Kwase u a lu ken foto heen ne ka ana?
Gaberiel kaa a Maria ér nyi?
Gaberiel yange pase Maria ér shin er a lu a vôso nom ga nahan kpa, una mar wan nena?
Maria yange mough za hen ya u anngô na Elisabetu yô, nyi kwagh i ere?
Er Yosev va fe ér Maria ngu yav yô, a gba henen ér nyi, kpa kanyi yange i na ve shi gema ishima?
Mbampin mbagenev:
Ôr Luka 1:26-56.
Luka 1:35 tese nyi sha kwagh u isholibo i Adam ken iyav mbu Maria zum u i musan uma u Wan u Aôndo ken mlu u ken jijingi laa? (Luka 1:35; Hag. 2:11–13; Yoh. 6:69; Heb. 7:26; 10:5)
Yange i na Yesu icivir cii i mar un nena? (Luka 1:41-43)
Ka ikyav i dedoo i nyi Maria a ver sha ci u Mbakristu mba ve lu sha aan a tom a civirigh laa? (Luka 1:38, 46–49; 17:10; Anz. 11:2)
Ôr Mateu 1:18-25.
Shin er i na Yesu iti i Emanuel la jighilii ga nahan kpa, tom u lu orumace ve er la pase inja i iti la nena? (Mat. 1:22, 23; Yoh. 14:8-10; Heb. 1:1-3)
Ityough 85
I Mar Yesu ken Ityôruile
Wanikyundan u a lu ken foto heen ne ka ana, man ka hana Maria a lu gbirin un laa?
Hii nan ve yange i mar Yesu ken ityôruile ijiir i môm a ileve?
Ior mba ve lu nyôron ken ityôruile ken foto heen ne ka unô, man ortyom kaa a ve ér nyi?
Hii nan ve Yesu lu icighanoro?
Er nan ve a fatyô u yilan Yesu ér wan u Aôndo?
Mbampin mbagenev:
Ôr Luka 2:1-20.
What part did Caesar Augustus play in the fulfillment of the propKanyi tom Shisar Agusutu yange er sha u kuren kwaghôron u profeti u i er sha kwagh u mar u Yesu laa? (Luka 2:1–4; Mika 5:2)
Or a er nan ve a kaa ér nan ngu môm ken ‘ior mba i doo Aôndo a ve’ laa? (Luka 2:14; Mat. 16:24; Yoh. 17:3; Aer. 3:19; Heb. 11:6)
Aluer mbakuran ilev mba ken Yudia mba vér gba jime la kpa ember mmar u Oryiman yô, ka ityôkyaa i vesen i nyi mbatomov mba Aôndo nyian ve lu a mi i embere? (Luka 2:10, 11; Ef. 3:8, 9; Mpa. 11:15; 14:6)
Ityough 86
Ishan Tese Ior Gbenda
Ior mba ve lu ken foto ne ka unô, man hii nan ve orgen la a hônon uwegh sha ishan i wanger laa?
Er nan ve ishima i vihi Herode, man a er nyi?
Ishan la yange i hemen ior mban i za a ve hana, man hii nan ve yange ve due gbenda ugen ve yem ken tar ve?
Herode wa tindi ér nyi, man lu sha ci u nyi?
Yehova kaa a Yosev ér a̱ er nyi?
Ka ana yange nan due a Ishan i he la, man lu sha ci u nyi?
Mpin ugen:
Ôr Mateu 2:1-23.
Yesu lu anyom a me sha shighe u mbatimen sha kwagh u asan ve va nenge un laa, man yange lu hana? (Mat. 2:1, 11, 16)
Ityough 87
Wanakiriki Yesu ken Tempel
Er ú nenge a Yesu ken foto ne nahan, ú hen wer ngu anyom a me, man ka han á lu?
Yosev eren nyi vea tsombor na hanma inyomo?
Hii nan ve Yosev man Maria lu yemen ken ya, ve yem je kuma iyange i môm jimin kpa ve va cin ve hide ken Yerusaleme?
Yosev man Maria yange ve za zua a Yesu hana, man hii nan ve mfe u Yesu la kpiligh ior mba ve lu hen ijiir la iyol yumu?
Yesu yange kaa a ngô na Maria ér nyi?
Se lu kaven Yesu sha u henen kwagh u Aôndo nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Luka 2:41-52.
Shin er Tindi yange kaa ér i lu nomso tseegh ve zaan uiniongo mba i eren sha hanma inyom la nahan kpa, ka ikyav i dedoo i nyi Yosev man Maria ve ver mbamaren nyiana? (Luka 2:41; Dut. 16:16; 31:12; Anz. 22:6)
Yesu ver mbayev mba kiriki nyian ikyav i dedoo ér ve ungwan imo i mbamaren vev nena? (Luka 2:51; Dut. 5:16; Anz. 23:22; Kol. 3:20)
Ôr Mateu 13:53-56.
Ka anmgbianev mba Yesu unyiin mba sha ngô mba nyi i ter ati a ve ken Bibilo, man iorov uhar ken ve mba unyiin mban va er nyi tom ken tiônnongo u Kristu? (Mat. 13:55; Aer. 12:17; 15:6, 13; 21:18; Gal. 1:19; Yak. 1:1; Yuda 1)
Ityough 88
Yohane Er Yesu Batisema
Iorov mba uhar mba ve lu ken foto heen ne ka ana man ana?
Ka í er or batisema nena?
Kera cii yô, lu unô Yohane eren ve batisema?
Ka sha ityôkyaa i injaa i nyi nahan Yesu yange va ér Yohane a̱ er un batisema?
Aôndo yange tese ér Yesu er batisema nahan doo Un nena?
Kanyi yange i er zum u Yesu yem lu ken taaikyôngo ayange 40 laa?
Ior mbagenev mba ve hingir mbadondon shin mbahenen mba Yesu mba hiihii yô lu ana man ana, man ivande i hiihii i Yesu er yô lu nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 3:13-17.
Ka ikyav i nyi Yesu yange ver mbahenen nav sha er vea eren batisema? (Ps. 40:7, 8; Mat. 28:19, 20; Luka 3:21, 22)
Ôr Mateu 4:1-11.
Gbenda u Yesu yaren tom a Ruamabera sha kwaghfan la taver se ishima u henen Bibilo hanma shighe nena? (Mat. 4:5–7; 2 Pet. 3:17, 18; 1 Yoh. 4:1)
Ôr Yohane 1:29-51.
Ka hen ana Yohane u eren Batisema tese mbahenen nav ér ve za, man se dondo ieren na la nyian nena? (Yoh. 1:29, 35, 36; 3:30; Mat. 23:10)
Ôr Yohane 2:1-12.
Ivande i Yesu i hiihii la tese ér Yehova nyum mbacivir Un ma kwagh u dedoo ga nena? (Yoh. 2:9, 10; Ps. 84:11; Yak. 1:17)
Ityough 89
Yesu Wanger Tempel
Er nan ve yange i teen ilev ken Tempele?
Hii nan ve yange ishima vihi Yesu yumu?
Kanyi kwagh ú nenge Yesu a lu eren ken foto heen nee, man á wa mba ve lu teen mkungum la tindi ér ve er nyi?
Mbadondon mba Yesu yange ve nenge kwagh u lu eren la nahan, kwagh la umbur ve nyi?
Yesu yange mough u yemen ken Galilia yô, á kaa haregh u hana?
Mpin ugen:
Ôr Yohane 2:13-25.
Er se tim sha er ishima yange i vihi Yesu a mbamusaninyaregh ken tempel nahan, ka mnenge u vough u nyi i doo u se lu a mi sha kwagh u eren kpenga ken Iyou i Tartor? (Yoh. 2:15, 16; 1 Kor. 10:24, 31-33)
Ityough 90
Yesu Vea Kwase Hen Kpejôr
Er nan ve Yesu a lu hen kpejôr ken Samaria, man ngu ôron a kwase la ér nyi?
Hii nan ve i kpiligh kwase la iyolo, Yesu kaa a na ér nyi, man er nan ve á er kwagh laa?
Kwase la hen ér ka mngerem ma nyi Yesu lu ôron kwagh u ma, kpa lu mngerem ma nyi jighilii Yesu lu ôron kwagh u ma?
Hii nan ve kpiligh kwase la iyol sha akaa a Yesu fa sha iyol na laa, man er na ve fa akaa shon ciilii?
Se hen nyi sha kwagh u kwase u hen kpejôr laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yohane 4:5-43.
Aluer se dondo ikyav i Yesu la yô, se eren a ior mba kwavyolough ve u kaha a u̱ wase shin ve dugh sha ajiir agen kposo a vese la nena? (Yoh. 4:9; 1 Kor. 9:22; 1 Tim. 2:3, 4; Titu 2:11)
Ka mbamtsera mba nyi nahan or u nan hingir orhenen u Yesu ka nan zua a mi? (Yoh. 4:14; Yes. 58:11; 2 Kor. 4:16)
Se tese ser se mba a iwuese, er kwase Samaria u yange i maa un iyol u pasen mbagenev kwagh u hen la nahan nena? (Yoh. 4:7, 28; Mat. 6:33; Luka 10:40-42)
Ityough 91
Yesu Tese sha Uwo
Er ú nenge foto ne nahan, ka han Yesu a tem a lu tesen ior mbana, man ior mba ve hembe teman ikyua a na la ka unô?
Ati a mbaapostoli mba 12 mbara ér nyi?
Tartor u Yesu á lu pasen kwagh u ú la kanyi?
Yesu tese ior mbara ér ve eren msen ve sônon nyi?
Yesu yange tese ér ior ve eren a mbagenev nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 5:1-12.
Ka sha nyi igbenda nahan se tese ser se mba mbaibanave ken jijingi? (Mat. 5:3; Rom. 10:13-15; 1 Tim. 4:13, 15, 16)
Ôr Mateu 5:21-26.
Mateu 5:23, 24 pase var var ér mlu wase vea anmgbianev asev una bende a ikyaryan yase vea Yehova nena? (Mat. 6:14, 15; Ps. 133:1; Kol. 3:13; 1 Yoh. 4:20)
Ôr Mateu 6:1-8.
Ka aeren agen a or nengen iyol i nan ér nan ngu perapera a nyi i gbe u Mbakristu vea palegha (Luka 18:11, 12; 1 Kor. 4:6, 7; 2 Kor. 9:7)
Ôr Mateu 6:25-34.
Yesu tese se nyi sha kwagh u suur sha Yehova ser á kure ugbayol asev mba iyolough laa? (Eks. 16:4; Ps. 37:25; Fil. 4:6)
Ôr Mateu 7:1-11.
Injakwagh í í ôr ken Mateu 7:5 wang la tese se nyi? (Anz. 26:12; Rom. 21:1; 14:10; Yak. 4:11, 12)
Ityough 92
Yesu Nder Mbakpenev
Ka ana nan lu Ter u iniunkwase í ú nenge a í ken foto heen ne, man ka nyi i ne ve i ze or ne kua kwase na iyol yumu?
Yairu yange za zua a Yesu nahan, a er nena?
Er Yesu lu yemen ken ya u Yairu yô, ka kwagh yange i ere, man kanyi loho nahan yange i va ôr Yairu sha gbenda?
Hii nan ve ior mba ken ya u Yairu lu sen Yesu?
Yesu kua a mbaapostoli utar man ter u iniunkwase ne kua ngô na nyôr a ve ken iyou i iniunkwase ne, nahan a er nyi?
Ka ana ugen kpa Yesu nder shin mbakpeneve, man kwagh ne tese nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Luka 8:40-56.
Yesu yange lu a mhôônom ma zungwen sha kwase u lu a imborawambe la shi er kwagh a na sha ishima i legh legh nena, man kanyi mbatamen mba ken Kristu vea hen sha kwagh ne nyiana? (Luka 8: 43, 44, 47, 48; Lev. 15:25–27; Mat. 9:12, 13; Kol. 3:12-14)
Ôr Luka 7:11-17.
Er nan ve ior mba or u doon ve ishima nan saa ku la vea zua a ishimasurun ken kwagh u Yesu yange er a kwasecôghol u ken Nain laa? (Luka 7:13; 2 Kor. 1:3, 4; Heb. 4:15)
Ôr Yohane 11:17-44.
Yesu yange tese ér ka vough u vaan ku u or u doon we ishima nena? (Yoh. 11:33-36, 38; 2 Sam. 18:33; 19:1-4)
Ityough 93
Yesu Na Ior Kpishi Kwaghyan
Ka kwagh u cieryol u nyi a er Yohane u eren Batisema, man kwagh ne na yô lu Yesu ken ishima nena?
Yesu yange er nan ve koso ikpelaior i i̱ dondo un ijime laa, man kwaghyan u neer her la lu akese a me?
Hii nan ve yange mciem gba mbahenen iyol ken atôutu, man kanyi yange i er Peteru?
Yesu yange koso iorov udubu imôngo sha kwa har nena?
Hii nan ve shighe u Aôndo una ver Yesu Tor sha tar la a lu shighe u kpilighyolo?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 14:1-32.
Kwagh u i nger ken Mateu 14:23–32 la tese nyi sha kwagh u mlu u Peteru?
Kwagh u i nger ken Ruamabera la tese ér Peteru yange tsoghul ishima nahan de ieren na i nuren eren kwagh gaegh la nena? (Mat. 14:27–30; Yoh. 18:10; 21:7; Aer. 2:14, 37-40; 1 Pet. 5:6, 10)
Ôr Mateu 15:29-38.
Yesu yange tesen iwuese sha kwaghyan u iyolough u Ter na na la nena? (Mat. 15:37; Yoh. 6:12; Kol.. 3:15)
Ôr Yohane 6:1-21.
Mbakristu nyian vea dondo mnenge u Yesu nengen gomoti la nena? (Yoh. 6:15; Mat. 22:21; Rom. 12:2; 13:1-4)
Ityough 94
A Soo Mbayev Mbakiriki
Kanyi mbaapostoli yange ve gba anyiman sha mi sha gbenda er ve lu hiden zende u icaa laa?
Hii nan ve Yesu yange yila wanye u kiriki, ver un hen atô u mbaapostoli nava?
Ka sha nyi gbenda i doo u mbaapostoli vea hen u lun er ka mbayev mba kiriki?
Iwer ngi karen ken hemen kpuaa yô, Yesu tese ér mbayev doo un ishima nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 18:1-4.
Er nan ve yange Yesu tesen kwagh sha anzaakaa? (Mat. 13:34, 36; Mar. 4:33, 34)
Ôr Mateu 19:13-15.
Aluer se soo u va ember averen a Tartor ua va a mi la yô, ka anza a mbayev mba kiriki a nyi i gbe u se kava? (Ps. 25:9; 138:6; 1 Kor. 14:20)
Ôr Marku 9:33-37.
Kanyi Yesu yange tese mbahenen nav sha kwagh u keren hemen shin keren ér vea due iti laa? (Mar. 9:35; Mat. 20:25, 26; Gal. 6:3; Fil. 2:5-8)
Ôr Marku 10:13-16.
Yange i taver ior u zan hen Yesu ga nena, man kanyi mbatamen mba ken Kristu vea hen sha ikyav na laa? (Mar. 6:30–34; Fil. 2:1-4; 1 Tim. 4:12)
Ityough 95
Gbenda u Yesu Tesen La
Ka mpin u nyi orgen yange pine Yesu, man er nan ve yange pine mpin laa?
Ashighe agen Yesu yange a tese ior kwagh sha u ôron nyi, man kanyi se vande henen sha kwagh u Mbayuda man Mbasamaria?
Ken injakwagh i Yesu yange ôr la yô, kanyi i er Oryuda ugen u lu yemen ken Yeriko laa?
Kanyi yange i er zum u Oryuda ugen u lu pristi man Orlevi ve lu va karen gbenda laa?
Ka an nan lu wasen Oryuda u i vihi un iyol ken foto nee?
Yesu er injakwagh la been kera yô, á pine ér nyi, man or la na mlumun ér nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Luka 10:25-37.
Er yange Yesu ma na mlumun jighilii yô, á gema á wase orfanatindi ugen u henen sha kwagh nena? (Luka 10:26; Mat. 16:13-16)
Yesu yange ôr kwagh sha anzaakaa sha u wasen mbaungwan a na mbara ve palegh ihyom i kôron mbagenev nena? (Luka 10:36, 37; 18:9–14; Titu 1:9)
Ityough 96
Yesu Bee Ior Angev
Er Yesu lu zenden ken tar la cii yô, lu eren nyi?
Yesu er batisema anyom nga kar atar yô, a va ôr mbaapostoli nav nyi?
Ior mba ve lu ken foto ne ka unô, man kanyi Yesu a er sha ci u kwase nee?
Er nan ve ikyar i Yesu yange na sha ahendan a mbahemenev mba kwaghaôndo due a mi la va ve ahenge?
Shighe u Yesu vea mbaapostoli nav zurum a gar u Yeriko yô, Yesu er nyi sha ci u mbaapirashe uhara?
Er nan ve Yesu yange eren uivande?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 15:30, 31.
Yehova pase tahav nav mbu kpilighyol mbu nyi ken Yesu, man doo u kwagh la una bende a mkav u se kav ityendezwa i Yehova a er ér una va a tar u he la nena? (Ps. 37:29; Yes. 33:24)
Ôr Luka 13:10-17.
Mfe u se fe ser Yesu yange er uivande nav mba kpilighyol mbagenev sha Iyange i Memen la tese imba myôhôryol u una va uumace a mi ken Hemen na u Anyom Dubu la nena? (Luka 13:10–13; Ps. 46:9; Mat. 12:8; Kol. 2:16, 17; Mpa. 21:1-4)
Ôr Mateu 20:29-34.
Kwagh ne tese ér ma shighe môm kpa Yesu ngeen a tom u eren je ka ganden un u wasen ior ga nena, man kanyi i doo u se hen ken ieren na nee? (Dut. 15:7; Yak. 2:15, 16; 1 Yoh. 3:17)
Ityough 97
Yesu Va sha Inja i Tor
Er Yesu va nyer ken gar u kiriki ugen ikyua a Yerusalem yô, á kaa a mbahenen nav ér ve er nyi?
Ú nenge foto u a lu heen ne nahan, Yesu za zurum a gar u Yerusalem yô, nyi i ere?
Kanyi kwagh mbayev mba kiriki yange ve er zum u ve nenge Yesu lu bughun mbapirinashe ashe man lu been ior mba sombon angahar angeve?
Yesu kaa a upristi mba ishima lu vihin ve la ér nyi?
Se lu er ka mbayev mba kiriki mba yange ve wuese Yesu la nena?
Kanyi yange mbahenen mba Yesu soo u fana?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 21:1-17.
Mnyer u Yesu nyôr ken Yerusalem sha inja i Tor la kaha kposo a ukurmbautyaav mba ve za hemba ityav sha shighe u Mbaroma la sha nyi gbenda? (Mat. 21:4, 5; Sek. 9:9; Fil. 2:5–8; Kol. 2:15)
Mbayev mba kiriki vea hen nyi ken kwagh u mbayev mba ken Iserael mba yange ve ôr kwagh u i nger ken Pasalmi 118 zum u Yesu nyôr ken tempel laa? (Mat. 21:9, 15; Ps. 118:25, 26; 2 Tim. 3:15; 2 Pet. 3:18)
Ôr Yohane 12:12-16.
Andar a avilegh a ior mban yange ve kôr sha ave ve lu wuese Yesu la tile sha nyi? (Yoh. 12:13; Fil. 2:10; Mpa. 7:9, 10)
Ityough 98
Sha Uwo u Olev
Ka hanma ijiir Yesu a tem her ken foto nee, man ka unô ve lu vea na laa?
Upristi nongo ér vea er Yesu nyi ken tempele, Yesu di gema kaa a ve er nyi?
Mbaapostoli pine Yesu ér nyi?
Hii nan ve Yesu yange ôr mbaapostoli nav akaa agenegh a aa lu eren shin tar shighe u una tema Tor sha laa?
Kanyi akaa Yesu a kaa ér aa er cii ve una mase karen a ifer sha tar kera ciilii?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 23:1-39.
Shin er Ruamabera a tese ér ka sha mi u yilan ior sha atiatom a taregh nahan kpa, kanyi mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 23:8–11 la ma tese sha kwagh u yilan ior atiatom a kenden a or sha ken tiônnongo u Kristu laa? (Aer. 26:25; Rom. 13:7; 1 Pet. 2:13, 14)
Kanyi yange Mbafarishi eren sha u yangen ior u hingir Mbakristu, man ka sha nyi gbenda mbahemenev mbaaduav mba sha ayange ne kpa ve eren kwagh shon mômô? (Mat. 23:13; Luka 11:52; Yoh. 9:22; 12:42; 1 Tes. 2:16)
Ôr Mateu 24:1-14.
Í pase mluainja u ishimawan ken Mateu 24:13 nena?
Inja i ishember i “mkur” i̱ í ter ken Mateu 24:13 la ér nyi? (Mat. 16:27; Rom. 14:10–12; 2 Kor. 5:10)
Ôr Marku 13:3-10.
Kanyi ishemberkwaghôron i̱ ken Marku 13:10 i̱ tese mlu torough torough u tom u pasen loho u dedoo nee, man doo u mkaanem ma Yesu man ma a bende a vese nena? (Mar. 13:10; Rom. 13:11, 12; 1 Kor. 7:29-31; 2 Tim. 4:2)
Ityough 99
Ken Kpoyou u Sha
Er i tese ken foto ne nahan, hii nan ve Yesu a lu vea mbaapostoli nav mba 12 mbara ken zege kpoyou u sha?
Or u a lu duen ken won la ka ana, man ngu duen una za er nyi?
Ka icighan kwaghyan ugen u nyi yange Yesu hii zum u ve ya kwaghyan u Paseka la ve bee kera yôô?
Iniongo i Paseka la yange i umbur Mbaiserael nyi kwagha, man icighan kwaghyan ne di gema umbur mbahenen mba Yesu nyi?
Mba ye Kwaghyan u Ter u Aikighe la mba been yô, Yesu kaa a mbadondon nav ér nyi, man ve er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 26:14-30.
Ka nena Mateu 26:15 a tese ér Yuda yange tee Yesu sha apera?
Awambe a Yesu a i hee inya la nga a inja sha igbenda ihiar i nyi? (Mat. 26:27, 28; Yer. 31:31–33; Ef. 1:7; Heb. 9:19, 20)
Ôr Luka 22:1-39.
Ka sha nyi gbenda Satan yange nyôr ken Yuda? (Luka 22:3; Yoh. 13:2; Aer. 1:24, 25)
Ôr Yohane 13:1-20.
Sha kwagh u i nger ken Yohane 13:2 la yô, a fatyô u nan Yuda ibo sha kwagh u á er laa, man kanyi se hen sha kwagh nee? (Gen. 4:7; 2 Kor. 2:11; Gal. 6:1; Yak. 1:13, 14)
Ka ityesen injaa i nyi Yesu a tese? (Yoh. 13:15; Mat. 23:11; 1 Pet. 2:21)
Ôr Yohane 17:1-26.
Ka sha nyi gbenda Yesu yange er msen sha ci u mbadondon nav ve lu “kwagh mômô”? (Yoh. 17:11, 21–23; Rom. 13:8; 14:19; Kol. 3:14)
Ityough 100
Yesu ken Sule
Er Yesu vea mbaapostoli nav undu kpoyou u sha la yô, ve yem hana, man á kaa a ve ér ve er nyi?
Yesu hidi ve hen ape mbaapostoli nav lu la yô, á nenge ve lu eren nyi, man kwagh ne kimbir kuma kwa me?
Er ú nenge ken foto ne nahan, ka unô ve nyer ken sule laa, man Yuda u Isekarioti er nyi?
Er nan ve Yuda suse Yesu zwa, man Peteru er nyi kwagha?
Yesu yange kaa a Peteru ér nyi, kpa hii nan ve Yesu yange pine Aôndo ér a̱ tindi mbatyomov ga?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 26:36-56.
Gbenda u Yesu yange kôôm mbahenen nav la ka ikyav i dedoo hen mbatamen mba ken Kristu nyian nena? (Mat. 20:25–28; 26:40, 41; Gal. 5:17; Ef. 4:29, 31, 32)
Yesu yange nenge ieren i or tôôn ikyav mbi tswamev nôngon num a orwanndor la nena? (Mat. 26:52; Luka 6:27, 28; Yoh. 18:36)
Ôr Luka 22:39-53.
Yange ortyom ande hen Yesu ken sule u Gesemane sha u taver un ishima, nahan ngula tese ér jighjigh u nan u Yesu kera taver ga shinii? Na mpase. (Luka 22:41–43; Yes. 49:8; Mat. 4:10, 11; Heb. 5:7)
Ôr Yohane 18:1-12.
Yesu yange kura mbahenen nav sha ikyev i mbaahendanev nav nena, man kwagh ne tese se nyi? (Yoh. 10:11, 12; 18:1, 6–9; Heb. 13:6; Yak. 2:25)
Ityough 101
Ka an jighilii nan lu ityough sha ku u Yesu?
Ka an jighilii nan lu ityough sha ku u Yesu?
Yange mbahemenev mba kwaghaôndo kôr Yesu nahan, mbaapostoli nav er nena?
Kanyi yange i̱ er hen ya u pristi u tamen Kayafa?
Hii nan ve yange Peteru due yem za vaa-a?
Mba hidi mba ze a Yesu hen Pilatu yô, upristi mbatamen mbara gba ngoron akenge kaan ér i er nyi a na?
Kanyi yange i̱ i er Yesu sha iyange i Tomataan er iyange sha tembe nahana, man ka ityendezwa i nyi yange er a iferor u í mande un ken uwegh nagh ku yanegh laa?
Paradiso u Yesu ôr kwagh ter la una lu hana?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 26:57-75.
Ka sha nyi gbenda ior mba ken atejir u tamen u ken Yuda la yange ve tese ér mba ior mba afereve? (Mat. 26:59, 67, 68)
Ôr Mateu 27:1-50.
Hii nan ve se fatyô u kaan ser afanyô a yange Yuda vaa la lu ikparashe? (Mat. 27:3, 4; Mar. 3:29; 14:21; 2 Kor. 7:10, 11)
Ôr Luka 22:54-71.
Kanyi se hen sha m-nyiman u Peteru yange nyiman Yesu ken tugh mbu i nenge un mker laa? (Luka 22: 60–62; Mat. 26:31–35; 1 Kor. 10:12)
Ôr Luka 23:1-49.
Yange i ôr Yesu ijir sha aie nahan á er nena, man ieren na la tese se nyi? (Luka 23:33, 34; Rom. 12:17-19; 1 Pet. 2:23)
Ôr Yohane 18:12-40.
Shin er mciem ma cian or yange ma hemba Peteru tahav sha anshighe kpuaa, kpa ken hemen yô hide taver hingir apostoli u taver ishima nahan kwagh la tese se nyi? (Yoh. 18:25–27; 1 Kor. 4:2; 1 Pet. 3:14, 15; 5:8, 9)
Ôr Yohane 19:1-30.
Ka mnenge u vough u nyi Yesu lu a mi sha uyôughyôughmbaakaava (Yoh 2:1, 2, 9, 10; 19:23, 24; Mat. 6:31, 32; 8:20)
Mkaanem ma Yesu ôr cii ve mase kpen la lu myer u mhembe na er un kende a hementor u Yehova sha nena? (Yoh 16:33; 19:30; 2 Pet. 3:14; 1 Yoh 5:4)
Ityough 102
Yesu Ngu Uma
Kwase u a lu ken foto heen ne ka ana, iorov mba uhar mbara di ka unô, man ka han ve lu?
Hii nan ve Pilatu yange kaa a upristi ér ve tindi mbakuran ve za kura uwar u Yesu?
Kanyi ortyom yange er pepe pepe sha iyange i sha utar er Yesu kpe laa, kpa upristi di gema er nyi?
Hii nan ve yange kpiligh kasev mbagenev iyol zum u ve za sôr uwar u Yesu?
Hii nan ve Peteru man Yohane yange ve kar ayem ve za hen uwar u Yesu, man lu nyi ve nenge a mini?
Kanyi yange i er a iyol i Yesu, kpa yange gema er nyi sha er mbahenen nav vea fa ér un ngu uma?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mateu 27:62-66 man 28:1-15.
Upristi mbatamen man Mbafarishi kua mbatamen yange ve er icighan jijingi isholibo sha shighe u Yesu nder shin ku la nena? (Mat. 12:24, 31, 32; 28:11-15)
Ôr Luka 24:1-12.
Kwagh u mnder u Yesu shin ku la tese ér Yehova nenge kasev ér mba mbashiada mba a fatyô u nan ve jighjigh nena? (Luka 24:4, 9, 10; Mat. 28:1-7)
Ôr Yoh 20:1-12.
Yohane 20:8, 9 wase u nengen a ityôkyaa i wan ishima aluer se kav m-iv u ma kwaghôron u profeti u i nger ken Bibilo ga je kpaa nena? (Anz. 4:18; Mat. 17:22, 23; Luka 24:5–8; Yoh. 16:12)
Ityough 103
Ken Iyou I Í Wuhe La
Maria yange kaa a or u á hen ér ka orsule la ér nyi, man kanyi yange i na ve Maria kav ér or la ka Yesu jim jimi?
Kanyi yange i̱ er mbahenen uhar mba ve lu yemen ken angar u Emou laa?
Mbahenen uhar va ôr mbaapostoli ér ve nenge a Yesu yô, lu nyi i kpilighyol i̱ ere?
Ka kwa me Yesu yange ande hen mbadondon nava?
Zum u Toma ungwa ér mbahenen nenge a Ter yô, a kaa ér nyi, kpa ayange nga kar anigheni yô nyi kwagh i ere?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yohane 20:11-29.
Yesu yange lu kaan ken Yohane 20:23 ér í na uumace tahav mbu den asorabo? Na mpase. (Ps. 49:2, 7; Yes. 55:7; 1 Tim. 2:5, 6; 1 Yoh. 2:1, 2)
Ôr Luka 24:13-43.
Ka nena se sôr ishima yase sha er ia ngohol mimi u Bibilo? (Luka 24:32, 33; Esera 7:10; Mat. 5:3; Aer. 16:14; Heb. 5:11-14)
Ityough 104
Yesu Kôndo Yem Sha
Ka mbahenen ume yange ve nenge a Yesu sha kwa u gen laa, man yange lam a ve sha nyi kwagha?
Tartor u Aôndo ka nyi, man shighe u Yesu una tema tor anyom dubu la, uma una lu nena sha tara?
Ka ken atô u ayange a me Yesu ande hen mbahenen nava, man hegen shighe kuma u una er nyi?
Cii man Yesu undu mbahenen nav yô, á kaa a ve ér ve er nyi?
Kanyi i lu eren ken foto heenee, man kanyi yange i yisa Yesu ve mbahenen nav kera nenge a na ga?
Mbampin mbagenev:
Ôr 1 Mbakorinte15:3-8.
Er nan ve apostoli Paulu yange ôr kwagh u mnder u shin ku u Yesu vangertiôrô, man kanyi akaa nahan Mbakristu nyian vea fatyô u lamen sha mi gbar gbara? (1 Kor. 15:4, 7, 8; Yes. 2:2, 3; Mat. 24:14; 2 Tim. 3:1-5)
Ôr Aerenakaa 1:1-11.
Er i tsengeôron ken Aerenakaa 1:8 nahan, tom u pasen kwagh ne samber ar hana? (Aer. 1:8; 6:7; 9:31; 11:19–21; Kol. 1:23)
Ityough 105
U Keghen ken Yerusalem
Er foto ne a tese nahan, kanyi i er mbadondon mba Yesu mba ve lu keghen ken Yerusalem laa?
Ka kwagh u kpilighyol u nyi mbavannya mba yange ve va ken Yerusalem mbara ve nenge a mini?
Peteru yange pase ior mbara nyi kwagha?
Ior mbara yange mba ongo kwagh u Peteru ôr la cii yô, lu ve ken asema nena, man Peteru gema kaa a ve ér ve er nyi?
Ka iorov ume yange ve er batisema sha iyange i Pentekosti u 33 S.W. laa?
Mbampin mbagenev:
Ôr Aerenakaa 2:1-47.
Ka nena mkaanem ma Peteru ma i nger ken Aerenakaa 2:23, 36 la ma tese ér ikyurior i Mbayuda jimin cii yange i̱ wa uwegh sha ku u Yesu? (1 Tes. 2:14, 15)
Peteru yange ver ikyav i dedoo i henen kwagh a ior ken Ruamabera nena? (Aer. 2:16, 17, 29, 31, 36, 39; Kol. 4:6)
Peteru yange yar tom a ishindan i hiihii ken “uishindan mba tartor u Sha” mba Yesu yange tôndo zwa ér una na un la nena? (Aer. 2:14, 22–24, 37, 38; Mat. 16:19)
Ityough 106
I Dugh Ve ken Gaadi Kera
Er Peteru man Yohane ve lu zan ken tempel iyange igen atetan yô, lu nyi kwagh i er ve?
Peteru yange kaa a or u sombon la ér nyi, man Peteru yange na un nyi i̱ hemban inyareghe?
Hii nan ve ishima yange i vihi mbahemenev mba kwaghaôndo, man ve er a Peteru man Yohane nena?
Peteru yange kaa a mbahemenev mba kwaghaôndo ér nyi, man yange i ta mbaapostoli icin ér nyi?
Hii nan ve mbahemenev mba kwaghaôndo yange ve gba mbaapostoli iyuhe, kpa kanyi yange i er zum u i wa mbaapostoli ken gaadi sha kwa har yôô?
Zum u i kôr mbaapostoli i va a ve hen Mkohol u mbatamen yô, ve ôr kwagh ve kaa ér nyi??
Mbampin mbagenev:
Ôr Aerenakaa 3:1-10.
Shin er i ne se tahav mbu eren uivande nyian ga nahan kpa, mkaanem ma Peteru ma i nger ken Aerenakaa 3:6 mara ma a wase se u kaven mluainja u loho u Tartor ne nena? (Yoh. 17:3; 2 Kor. 5:18–20; Fil. 3:8)
Ôr Aerenakaa 4:1-31.
Ka sha inyi gbenda se dondo ikyav i anmgbianev asev mba ken Kristu mba sha derianyom u hiihii la zum u se tagher a ahendan ken tomshiren wase? (Aer. 4:29, 31; Ef. 6:18–20; 1 Tes. 2:2)
-
Ka nena mbagen mba ve lu Mbashiada ga sha ashighe a karen la man sha ashighe ase ne ve tese ishima i legh legh sha tom u pasen kwagh nee? (Aer. 5:34-39)
Ityough 107
I Ta Sefanu Awen
Ka an nan lu Sefanu, man Aôndo yange lu wasen un sha u eren nyi?
Sefanu yange ôr ér nyi ve ishima vihi mbahemenev mba kwaghaôndo mban yumu?
Ior mban yange ve kôr Sefanu ve kpela ve due a na ken won gar nahan, ve er un nyi?
Wanyekwaor u ú nenge a til hen ape i ver akondo ken foto heen ne ka ana?
Sefanu yange er msen hen Yehova sôn nyi cii ve mase kpene?
Shighe u or er se kwaghbo yô, se dondo ikyav i Sefanu la nahan se er nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Aerenakaa 6:8-15.
Ka aeren a tsughun ior a nyi mbahemenev mba kwaghaôndo ve eren sha er vea nôngo yô vea yange tom u kwaghpasen u Mbashiada mba Yehova ve lu eren nee? (Aer. 6:9, 11, 13)
Ôr Aerenakaa 7:1-60.
Kanyi yange i̱ wase Sefanu u palegh loho u dedoo iyol sha ishigh ki Mkohol u Mbaajiriv gbar gbara, man ikyav na ne tese se nyi? (Aer. 7:51-53; Rom. 15:4; 2 Tim. 3:14-17; 1 Pet. 3:15)
Doo u se nenge ior mba ve hendan a tom wase la nena? (Aer. 7:58–60; Mat. 5:44; Luka 23:33, 34)
Ityough 108
Sha Gbenda U Yemen ken Damaseku
Er i̱ Wua Sefanu yô, Saulu er nyi?
Er Saulu lu yemen ken Damaseku yô ka nyi i kpilighyol yange i er sha gbenda?
Yesu yange kaa a Saulu ér a̱ er nyi?
Ka akaawan a nyi yange Yesu na Anania, man yange i er nan ve Saulu shi hide gba nengen kera?
I gema yilan Saulu ér ana, man i va yar tom a na nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Aerenakaa 8:1-4.
Tôvacan u yange mough sha tiônnongo u Kristu u he u I bugh la yange wase u samber a jighjigh u nan u Mbakristu nena, man imba kwagh la ngi eren sha ayange ne kpaa nena? (Aer 8:4; Yes. 54:17)
Ôr Aerenakaa 9:1-20.
Ka ityom i lun ker avegher atar i nyi Yesu yange pase wener un wa ishima u tindin Saulu? (Aer. 9:15; 13:5; 26:1; 27:24; Rom. 11:13)
-
Se er nan ve se lu er ka Anania nahan, man er nan ve i lu sha injaa? (Aer. 22:12; 1 Tim. 3:7; 1 Pet. 1:14-16; 2:12)
-
Mgem u yange i gema Saulu hingir Orkristu la taver mba ve vese or u nan ne jighjigh ga nyian la nena? (Aer. 26:11; 1 Tim. 1:14-16; 2 Tim. 4:2; 1 Pet. 3:1-3)
Ityough 109
Peteru Za Korneliu Inya
Or u a gur inya ken foto heen ne ka ana?
Ortyom yange kaa a Korneliu ér nyi?
Er Peteru unde sha tembe u haav mbu iyou i Shimon ken Yopa yô, Aôndo tese un nyi?
Peteru yange venda a Korneliu ér a de gur inya civir un ga sha ci u nyi?
Er nan ve yange i kpiligh Mbayuda mba ve lu mbahenen mba ve lu vea Peteru mbara iyolo?
Kanyi kwagh i injaa se hen ken mze u Peteru za Korneliu inya laa?
Mbampin mbagenev:
-
Mkaanem ma Peteru ma i nger ken Aerenakaa 10:42 mara ma tese nyi sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo u Tartor nee? (Mat. 28:19; Mar. 13:10; Aer. 1:8)
-
Peteru va kaven kwagh u Yehova wa ishima u eren a atôatyev jim jim yô, ka ieren i nyi yange tese, man se dondo ikyav na la nena? (Aer. 11:17, 18; 2 Kor. 10:5; Ef. 5:17)
Ityough 110
Timoteu—Or U He u Wasen Paulu
Wanyekwaor u a lu ken foto heen ne ka ana, ijiir na ka hana, iti i ngô er ana, man iti i ngô na u tamen di ér ana?
Paulu yange pine Timoteu aluer una soo u dondon un man Shila u za pasen ior mba ken ajiir a icaa kwagh yô, á kaa ér nyi?
Ka hanma ijiir yange i hii yilan mbadondon mba Yesu ér Mbakristu?
Er Paulu man Shila man Timoteu mough hen Antioki yô, ka agar a hana ve za kere?
Timoteu yange wase Paulu nena, man ka mpin u nyi i doo u mbayev mba kiriki vea pine ayol a ve?
Mbampin mbagenev:
-
Apostoli Paulu yange er kwagh sha kwaghfan zum u á tagher a ior mba hendan a loho u dedoo la nena? (Aer. 9:22-25, 29, 30; Mat. 10:16)
-
Kwagh u i nger ken Aerenakaa 11:19–21, 26 la tese ér jijingi u Aôndo ngu hemen tom u pasen loho u dedoo ne nena?
-
Ka nena Aerenakaa 13:51, 52 a tese ér mbahenen yange ve de ér ahendan a̱ na ve iyol kpen ga? (Mat. 10:14; Aer. 18:6; 1 Pet. 4:14)
-
Ishember i̱ i̱ kaa er “ve wa ve sha ikyev i Ter” la pande ishimanyian i gban lun a mi sha kwagh u ior mbahev mba se lu wasen ve la nena? (Aer. 14:21–23; 20:32; Yoh. 6:44)
Ôr Aerenakaa 16:1-5.
Er Timoteu yange kar a ishima lumun ér i tsôngo un nahan tese ér ka a inja u eren “akaa cii sha ci u Loho u Dedoo” nena? (Aer. 16:3; 1 Kor. 9:23; 1 Tes. 2:8)
-
Aerenakaa 18:9, 10 tese ér Yesu iyolna kpa ngu uwegh sha u hemen tom u pasen kwagh ne nena, man ka vangertiôr u nyi kwagh ne a ne se? (Mat. 28:20)
Ityough 111
Wanakiriki u Yange Gba Mnyam La
Wanakiriki u a yav hen inya ken foto heen ne ka ana, man kanyi i er unu?
Paulu nengen er wanakiriki la á kpe yô, a er nyi?
Ka hana yange Paulu man Timoteu kua ior mba ve lu a ve imôngo la cii ve lu yemenee, man mba za nyer ken Milete yô, nyi kwagh i ere?
Profeti Agabu ta Paulu icin ér nyi, man kwagh u profeti la ôr la er sha mi vough nena?
Mbampin mbagenev:
-
Er i ôr ken mkaanem ma Paulu ma i nger ken Aerenakaa 20:26, 27 la nahan, se lu a “ishô sha awambe a ior cii” nena? (Esek. 33:8; Aer. 18:6, 7)
Hii nan ve I doo u mbatamen vea “kôr ave taveraa sha kwaghôron u jighjigh” zum u ve lu tesene? (Aer 20:17, 29, 30; Titu 1:7-9; 2 Tim. 1:13)
-
Paulu yange er tom a ian na i marnya u tar u Roma la u eren tom u pasen kwagh u Yesu na un la nena? (Aer. 9:15; 16:37, 38; 25:11, 12; 26:32; Luka 21:12, 13)
Ityough 112
Tso Ur ken Icile
Er tso u Paulu nyôr la lu karen ikyua a icile i Kreta yô, nyi kwagh i ere?
Paulu yange kaa a ior mba ve lu shin tso la ér nyi?
Yange i er nan ve tso la hembe avur avuru?
Torutya u lu hemen ve la kaa ér nyi, man ka iorov ume yange ve war ve due sha tara?
Mba yer iti i icile i yange ve due ve yem her la ér nyi, man ahumbe nga wanger kpeghee yô, i er a Paulu nena?
Mbampin mbagenev:
-
Ka sea ôr kwagh u zende u Paulu za ken Roma la nahan, kwagh la ngu a taver vangertiôr wase sha mlu vough u Bibilo la nena? (Aer. 27:16–19, 27–32; Luka 1:3; 2 Tim. 3:16, 17)
-
Aluer yange ishima ia mgbegha mbafanaôndoga mba ken Melita la ve er a Paulu kua akar a na a tso ur a ve la doo doo yô, doo u ishima ia mgbegha Mbakristu u eren nyi, man hemban cii yô sha nyi gbenda? (Aer. 28:1, 2; Heb. 13:1, 2; 1 Pet. 4:9)
Ityough 113
Paulu ken Roma
Er Paulu lu uikyangen ken Roma nahan, lu unô pase ve kwagha?
Orvannya u a tem sha tebul ken foto heen ne ka ana, man kanyi á lu eren sha ci u Paulu?
Ka an nan lu Epafroditu, man yange hide lu yemen ken Filipi yô, á tôô nyi lu yemen a mini?
Hii nan ve Paulu yange nger washika hen huror na u ishima ishima Filemono?
Yange mba pasen Paulu yô, á er nyi, man ken hemen yô shi i er a na nena?
Ka sha ikyev i ana Yehova yange nger takerada u Bibilo u masetyô, man takerada u Mpase ôr kwagh u nyi?
Mbampin mbagenev:
Ôr Aerenakaa 28:16-31 man Mbafilipi 1:13.
Shighe u Paulu lu uikyangen ken Roma la yange er tom nena, man jighjigh na u tenger ga la yange bende a tiônnongo u Kristu la nena? (Aer. 28:23, 30; Fil. 1:14)
-
Ka asember a Kwaghôron a nyi Paulu yange u wuese Timoteu man Epafroditu, man se dondo ikyav i Paulu la nena? (Fil. 2:20, 22, 25, 29, 30; 1 Kor. 16:18; 1 Tes. 5:12, 13)
Ôr Filemon 1-25.
Lu sha ityôkyaa i nyi Paulu wa Filemon kwagh ér a̱ er kwagh u voughloo, man kwagh ne una lu ikyav sha ci u mbatamen nyian nena? (File. 9; 2 Kor 8:8; Gal. 5:13)
Mkaanem ma Paulu ma i nger ken Filemon 13 man 14 la ma tese ér á wa imoshima i mbagenev ken tiônnongo ikyo nena? (File. 13, 14; 1 Kor. 8:7, 13; 10:31-33)
Ôr 2 Timoteu 4:7-9.
Se lu a vangertiôr ser, aluer se za hemen u lun a jighjigh er Paulu kpa lu a mi nahan yô, Yehova una na se injar nena? (Mat. 24:13; Heb. 6:10)
Ityough 114
Mkur u Hanma Kwaghbo Cii
Hii nan ve Bibilo i er kwagh u anyinya a shaala?
Mba yer ityav mbi Yehova una va nôngo á mbaaferev sha tar la er nyi, man awashima u ityav mbi shon yô kanyi?
Er ú nenge ken foto ne nahan, ka an nan lu hemen ityav mbinii, hii nan ve á cir idyer i toro, man sanker na la tile sha nyi?
Aluer se hide se nenge ken Ityough ki sha 10 man 15 man 33 la yô, se kaa ser hii nan ve i kpiligh se iyol er Aôndo a lu va timin aferaior nahan ga?
Ityough ki sha 33 man 76 la tese se ér aluer aferaior senge ér nga civir Aôndo je kpa una tim ve kera nena?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mpase 19:11-16.
Ka nena Ruamabera a pase wang ér or u a hende nyinya i pupuu la ka Yesu Kristu? (Mpa. 1:5; 3:14; 19:11; Yes. 11:4)
Awambe a a mishi sha riga u Yesu la tese ér á hemba ityav vindi vindi kwagh shi ga nena? (Mpa. 14:18–20; 19:13; Yes. 63:1–6)
Ka unô a̱ shi nan kpa ve lu ken akumautya á á lu dondon Yesu sha nyinya na i pupuu laa? (Mpa. 12:7; 19:14; Mat. 25:31, 32)
Ityough 115
Paradiso u He u Shin Tar
Ka mba mlu mba nyiiv Bibilo i tese ér se va ember ken Paradiso shin tara?
Bibilo tôndozwa sha ci u mba vea lu ken Paradiso la kaa ér nyi
Ka hanma shighe Yesu una nenge ér í va a mbamgem mbanaa?
Shighe u Yesu lu shin tar la, kanyi yange er u tesen kwagh u una va tema Tor sha Tartor u Aôndo ve una ere?
Zum u Yesu kua mba vea tema tor a na imôngo mbara vea hemen tar yô, kanyi kwagh vea er keng a bunde ga?
Mbampin mbagenev:
Ôr Mpase 5:9, 10.
Er nan ve se fe ser ior mba vea hemen tar Anyom Dubu la a lu utor man upristi mba lun asema legh legh shi mba zungwen mhôônomô? (Ef. 4:20-24; 1 Pet. 1:7; 3:8; 5:6-10)
Ôr Mpase 14:1-3.
Ikyav i kwagh u i kaa ér í nger iti i Ter man iti i Waniyôngo sha atsul a mba 144,000 la ér nyi? (1 Kor. 3:23; 2 Tim. 2:19; Mpa. 3:12)
Ityough 116
Er Se Er Ve Se Lu Uma Gbem Sha Won Yô
Aluer ka u se lu uma gbem sha won yô, kanyi i gbe u se fa?
Se er nan ve se hen kwagh u Yehova Aôndo kua Yesu er wankwase u cuku ne kua azende a na a lu eren ken foto heen nahana?
Kanyi takerada ugen u nenge a mi ken foto nee, man hii nan ve i doo u se ôron ú?
Dugh u henen kwagh u Yehova man Yesu kera yô, kanyi kwagh igen i gbe u se er ve se zua a uma u tsôronô?
Kanyi se hen ken Ityough 69 laa?
kyav i dedoo i wanakiriki Samuel u i er kwagh na ken Ityough 55 la tese nyi?
Se dondo ikyav i Yesu Kristu nena, man aluer se dondo i̱ yô se fatyô u eren nyi ken hemene?
Mbampin mbagenev:
Ôr Yohane 17:3.
Ruamabera tese ér u zuan a mfe u Yehova Aôndo man Yesu Kristu la hemba di u fan ve tsô nena? (Mat. 7:21; Yak. 2:18–20; 1 Yoh. 2:17)
Ôr Pasalmi 145:1-21.
Ka atôakyaa agen a nyi a ne ve se wuese Yehova? (Ps. 145:8–11; Mpa. 4:11)
Yehova “eren erdoo a ior cii” nena, man kwagh ne una na se hemba kporom ikyua a na nena? (Ps. 145:9; Mat. 5:43-45)
Aluer Yehova doo se ishima a ishima yase i môm yô, kwagh la una mgbegha se u eren nyi? (Ps. 119:171, 172, 175; 145:11, 12, 21)