IOR mba ve ne ityesen i Mbautar jighjigh yô kaa ér ka iorov utar ve kohol cii ve lu Aôndo ye, ér ve yô ka Ter man Wan man Icighan Jijingi. Ityesen ne kaa kpaa ér ve mba utar mban cii, hanmô ve yô nan ngu kwagh môm a mbagenev mbara sha hanma gbenda cii, shi hanmô ve yô nan hemba agee cii, shi nan ngu a mhii kpaa ga. Nahan sha kwagh u ityesen i Mbautar la i er yô, Ter ka Aôndo, Wan kpa ka Aôndo, Icighan Jijingi kpaa ka Aôndo, kpa ve cii ka Aôndo môm tseegh.

Ior kpishi mba ve lumun a ityesen i Mbautar ne yô kaa ér, vea  fatyô u tan orgen iwanger sha ityesen ne ga. Nahan cii kpa, alaghga vea hen ér ityesen ne due ken Bibilo. Kpa, doo u vea fa er i nger ishember i “Mbautar” ne ma ijiir i môm i môm ken Bibilo ga nahan. Nahan, mhen u Mbautar la due ken Bibilo ga he? De ase se time sha ivur ruamabera i ior mba suen ityesen i Mbautar la ka ve shi ôron kwagh teren i la tsô se zua a mlumun sha mpin ne.

I kaa ken Yohane 1:1 ér: “Sha hiihii je Imo lu; Imo la lu vea Aôndo, man Imo la lu Aôndo je.” Apostoli Yohane shi va tese ken ityough ki shonough i môm môm wang ér “Imo” la ka Yesu. (Yohane 1:14) Nahan kpa, er i yer Imo la ér Aôndo yô, ior kpishi maa kure ikyaa je ér ‘Wan man Ter kohol cii ka Aôndo môm.’

Kpa fa wer yange i hii ngeren ivur Bibilo ne ken zwa Grika. Shighe karen yô, mbageman kwagh va mase geman ivur i ken zwa Grika la ken ijô igen. Nahan mbageman Bibilo kpishi gema ishember i “Imo la lu Aôndo” la vough er i nger i ken zwa Grika la ga. Sha ci u nyi? Mfe ve u zwa Grika u yange i nger Bibilo ker la na yô, ve kav er i doo u a gema ishember i “Imo la lu Aôndo” la nahala ga yô. Tsô a gema i ér nena? Nenge ase akav a tesen aa lu heen kpuaa ne: Mgem u Bibilo i i yer ér A New Translation of the Bible la kaa ér, “Logos [ka Imo je la], lu icighan je.” Mgem u Bibilo i i yer ér The New Testament in an Improved Version la di kaa ér, “Imo la lu aôndo je.” Mgem u Bibilo i i yer érThe Translator’s New Testament la di gema kaa ér, “Imo la lu vea Aôndo, man I bee Aôndo je.” Mbamgem mban cii tese ér Imo la ka Aôndo iyol na ga. * Kpa, er imo la i lu sha ian i hemban ken akaa a Yehova a gbe a cii yô, i yila i ér “aôndo.” Heen ne, inja i ishemberti i “aôndo” la yô ka “or u ageegh.”

Ior kpishi fa zwa Grika u yange i nger Bibilo ker la ga. Tsô, a er nan ve u fa kwagh u apostoli Yohane lu ôron la jim jimi? Nenge ase ikyav ne: Tôô wer tica tese mbayevmakeranta kwagh vindi vindi za bee. Mba dugh kera yô, hanmô ve gba pasen kwagh u tica shen a er la sha mnenge u nan. Aluer kwagh ngu nahan yô, mbayevmakeranta  mbara vea sôr zayol la nena? Vea hide a za pine tica la ér a̱ seer tan ve iwanger sha kwagh shon. Aluer ve er nahan yô vea hemba fan kwagh la tsembelee. Hide sha kwagh u Yohane 1:1 la kpa, kape aluer u soo u seer fan ve u fatyô u hiden timen ken Ivangeli i Yohane, nahan fan mtil u Yesu sha kwagh u mbautar la je ne. Aluer u seer tôvon kwagh u ityesen ne yô, kwagh ne una wase u ú kure ikyaa ne vough.

U tesen ikyav yô, time ase sha kwagh u Yohane shi a nger ken takerada u Yohane ityough 1 ivur 18 la, a kaa ér: “Aôndo [Uhembanagee] yô, mayange ma or ngu a nenge a Na ga.” Kpa, ior yange ve nenge a Yesu, un u a lu Wan la, gadia Yohane kaa ér: “Imo la hingir or je, va tema her a vese, se kenger icivir Na.” (Yohane 1:14) Nahan yô, a er nan ve Wan una lu kwagh môm vea Aôndo Uhembanagee? Yohane shi kaa kpaa ér Imo la lu “vea Aôndo.” Nahan aluer u ngu vea orgen yô a er nan ve u lu or shon u u lu vea nan laa? (Yohane 1:34) U seer yô, Yesu tese mkposo na a Ter na u sha la wang je, er i nger ken Yohane 17:3 nahan. Yange ôr kwagh u Ter na ér ka “Aôndo u mimi tswen.” Shi, Yohane kure ikyaa ne ken mkur u Ivangeli na la, a kaa ér: “Mban yô, i nger ve sha er ne̱ na jighjigh er Yesu A lu Kristu, Wan u Aôndo je yô.” (Yohane 20:31) Heen ne i yila Yesu ér Aôndo ga, kpa i yila un ér Wan u Aôndo. Iwanger i se seer zuan a mi ken Ivangeli i Yohane ne tese se er i doo u se kav kwagh u i nger ken Yohane 1:1 la yô. Yesu, u a lu Imo la ka ‘aôndo je’ sha ci u ian i a lu sha mi la ka ian i vesen, kpa i kera ar sha ian i Aôndo Uhembanagee la ga.

Shi hide hen ase sha kwagh u tica man mbayevmakeranta la tsô u nenge. Tôô ase wer, tica la shi hide pase ve kwagh la vindi vindi za bee, kpa mbagenev ken a ve lumun a na ga. Aluer kwagh ngu nahan yô, kanyi i doo u vea eree? Vea fatyô u za kohol ma tica ugen ér nana ta ve iwanger sha kwagh shon. Man aluer tica ne kpa lumun a kwagh u tica ugen la a vande ôron la yô, mbayevmakeranta mban kpishi vea kera lu a akpelan ken ishima sha ikyaa shon ga. Kape aluer we kpa taver we u kaven kwagh u Yohane, un u lu môm ken mbangeren Bibilo la lu ôron sha kwagh u Yesu man Aôndo Uhembanagee ve, u fatyô u ôron kwagh u orgen u nan kpa nan nger Bibilo la nan er sha kwagh shon je la. U tesen ikyav yô, nenge ase kwagh u Mateu kpa ôr sha ikyaa shon la. Er lu  ôron kwagh u mkur u tar ne yô, a ôr mkaanem ma Yesu lu kaa wener: “Kpa kwagh u iyange la man shighe la yô, ma or fa ga, shin mbatyomov mba Shaav shin Wan kpaa ga, saa Ter tseegh” la. (Mateu 24:36) Mkaanem man tese ér Yesu ngu Aôndo Uhembanagee ga nena?

Yesu kaa ér Ter fa akaa hemba er Wan a fe la. Kpa, luun er Yesu una lu kwagh môm vea Aôndo Uhembanagee yô, akaa a Ter na a fe la un kpa ma a fe a cica cii. Sha nahan yô, Wan una fatyô u lun kwagh môm a Ter ga. Nahan cii kpa, ior mbagen vea kaa ér: ‘Yesu vande lun jijingi cii ve va mase lun or kpaa ye. Nahan heen ne lu ôron kwagh sha inja i or tsô.’ Aluer kwagh ngu nahan mimi je kpa, gema icighan jijingi di ye? Luun er icighan jijingi kpa ngu kwagh môm a Aôndo Ter yô, er nan ve Yesu a kera pase ér a fa akaa a Ter kpa a fe la ga?

Er u za hemen u henen Bibilo yô, u mase fan avur a Bibilo agengh a a te iwanger sha kwagh ne yô. Avur ne sue mimi u sha kwagh u Ter man Wan man icighan jijingi la.—Pasalmi 90:2; Aerenakaa 7:55; Mbakolose 1:15.