1, 2. Ka kwagh u kpilighyol u hemban cii u nyi yange er sha tara, man er uumace nenge kwagh shon sha ashe a ve ga nahan kpa, tsume se ga sha ci u nyi?

I LU nahan u hen sha ma kwagh u kpilighyol u yange er vee? Yange wea lu sha shighe shon nahan ma lu u nena? Ior kpishi mba henen sha ambaakaa la. Kpa, hen ase sha kwagh ne: Yange wea lu her nahan, ma u nenge kwagh u er la sha ashe ou kpa? Alaghga yange ma u nenge ga. Ashighe kpishi akaa a ka a na ve i kar a ugomoti mbagenev kera, mbagenev ve kar ve tema, shi i nger a ken ityakerada la, ka a er ken iuv, nahan ior kpishi ve fa ga. Agen nga a er ken idwertor shin sha ajiir a ken iuv a teman idyu, gayô ken afishi a gomoti. Nahan kpa, mbamgem mbara ka ve tenger a ior umiliôn imôngo.

² Kpa hide sha kwagh u hemban kpilighyol u yange er ve, mlu u tar cii gema la di ye? Kwagh la yange va ior umiliôn imôngo a mbamzeyol. Nahan kpa, kwagh la er sha ashe a uumace ga. Se mba ôron kwagh u mver u Tartor u Aôndo sha, gomoti u Mesiya, u yange i tôndo zwa ngise ngise ér, ica a gba ga tsô una va tim tar ne cii kera la. (Ôr Daniel 2:34, 35, 44, 45.) Er uumace nenge sha ashe ve er i ver Tartor la ga yô, se kure ikyaa ser Yehova yange yer ve kwagh ne shinii? Shin yange vande wan ior nav agoyol cii ve ver Tartor shono? De ase se nenge.

3-5. (a) “Ortyom u ikyuryan,” u i er kwagh na ken Malaki 3:1 la lu ana? (b) Lu u nyi ia er cii man “ortyom u ikyuryan” la una va ken tempele?

³ Hii sha ayange a tsuaa la je, Yehova wa ishima u wan ior nav agoyol sha ci u shighe u a va ver Tartor u Mesiya la. U tesen ikyav yô, nenge ase kwaghôron u profeti u i tsengaôron ken Malaki 3:1 ne, ér: “Nenge, M ngu tindin ortyom Wam, una sôrom gbenda ken hemen; man Ter u ne keren Un la Una va ken tempel Na fese je, ka Ortyom u ikyuryan, u i doo ne a Na yô.”

⁴ Er kwaghôron ne a lu kuren sha ayange a ase ne nahan, lu hanma shighe Yehova, “Ter” u mimi la va sha u va sôron mba ve lu eren tom ken tempel na u ken jijingi shin tar laa? Kwaghôron u profeti la pase ér Yehova una va vea “Ortyom u ikyuryan.” Ortyom shon lu ana? Lu Yesu Kristu, Tor u Tartor u Mesiya la! (Luka 1:68-73) Er i ver un Tor ica lu a gba ga yô, lu u una va sôr ior mba Aôndo shin tar shi una wanger ve kpaa.—1 Pet. 4:17.

⁵ Nahan kpa, “ortyom” ugen, u i hii teren un ken Malaki 3:1  la, lu ana? Yange gba u ortyom u i er kwagh na ken kwaghôron u profeti ne la, una va er tom na la, shighe a kar naleghaa cii ve, Tor u Tartor u Mesiya la una va ye. Kpa yange orgen nan “sôr” Tor u Tartor u Mesiya la “gbenda” ken anyom a yange kar hemba ikyundugber, cii man inyom i 1914 la je kpa?

6. Lu an nan er tom u “ortyom” u i tsengaôron kwagh na, u hii van sha u va wan ior Aôndo agoyol sha ci u akaa a vesen a á va er ken hemen laa?

⁶ Yiase i ior mba Yehova mba sha ayange ne, i̱ takerada ne u pase se la ia na se mlumun sha amba a mpin ne. Yiase ne i pase ér ken atô u inyom i 1879 zan zan inyom i 1900 la, annongo u mbananjighjigh hii u kohol imôngo, eren akaa a tesen ér, ken iniongo i Kristu i sha ayange la cii, lu ve tseegh ve lu Mbakristu mba mimi ye. I yilan annongo la ér Mbahenen Bibilo. Mbahemenev vev lu Charles T. Russell vea mbasuen un. Lu ve ve er tom u “ortyom,” u i tsengaôron kwagh na la ye. Ve lu tesen ior mba Aôndo mbaawashima nav, shi wan ve agoyol sha ci u akaa a a va er ken hemen la. De se nenge igbenda inyiin i yange “ortyom” ne er kwagh la yô.

7, 8. (a) Ken iaven i inyom i 1800 zan zan inyom i 1900 la, lu unô hii u ponon ityesen i uma kpen ga la ér ka i mimi ga? (b) Ka atesen agen a nyi C. T. Russell kua mbasuen un yange ve pon ér ka a mimi ga?

⁷ Mbahenen Bibilo mban yange ve er msen, maa ve time sha kwagh zulee; vea gbaan zwa môm yô, ve nger kwagh u ve lumun a mi la shin inya, shi ve gber ityakerada, ve pase atesen a Bibilo a mimi la wang. Mbakristu Mbaaiev yange ve lu ken ime i ken jijingi shighe lihe; atesen a ve kpishi due ken akaa a mbafanaôndoga eren yô. Ikyav i kwagh ne i tseer tseer yô, ka ityesen i uma kpen ga la. Nahan kpa, ken iaven i inyom 1800 zan zan inyom i 1900 la, asande a mbahenen Bibilo mbagenev kpuaa time sha ityesen ne, nahan ve nenge ér Mkaanem ma Aôndo lumun a i ga. Henry Grew man George Stetson kua George Storrs yange ve nger akaa sha kwagh u ityesen ne, ve pon aie u Satan ne ken igbar. * Tom ve la wase C. T. Russell vea mbasuen un mbara kpishi.

⁸ Annongo u Mbahenen Bibilo u kpuaa ne kav er atesen agen a a gbe a biishi a ityesen i uma kpen ga la kpa a cimin, shi a lu atesen a mimi ga yô, er ityesen i i kaa ér ior mba dedoo cii ka vea kpe yô ve yem sha, kpa mbaaferev yô, Aôndo tsahan ve ken igyamusu gbem sha won la nahan. Russell vea mbasuen un yange ve nger akaa kpishi, shi ve gber ityakerada kua utrak, ve pon mbaaie mbara ker wang, shi ve pase ken upipambaabaver kpaa.

9. Magazin u Iyoukura i Shion la yange pon ityesen i Triniti la ér ka i aiegh nena?

⁹ Heela tseegh ga, Mbahenen Bibilo mban shi pon ityesen i Triniti, i ukwaghaôndo kpishi ve ne jighjigh a mi la, er i lu ityesen i mimi ga yô. Ken inyom i 1887 la, magazin u Zion’s Watch Tower (Iyoukura i Shion) la kaa ér: “Ruamabera pase wang er Yehova man Ter Yesu ve lu kôôsôô, kpa mlu ve ne a lu u wan a ter yô.” Ngeren la maa pase ér kpilighyol kpishi, er ior wuee ve ngohol “ityesen i triniti, Aôndo utar ken môm la yô. Kwagh la maa tese ér Mbakristu mbaaiev gba mnyam mem mem, nahan orihyom kange ve sha atesen a aiegh kpene kpene.”

10. Iyoukura yange i tese ér a lu nyi ia er ken inyom i 1914 laa?

¹⁰ Er iti i Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence (Iyoukura i Shion, I Yôôn Mve u Kristu) la i tese nahan, magazin ne yange hemba veren ishima sha akaaôron a profeti a sha kwagh u  mve u Kristu la. Mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mba yange ve ngeren magazin ne la, nenge ér kwaghôron u profeti u Daniel ôr sha kwagh u ‘ashighe ataankarahar’ la gba zua vea shighe u mkur u mbaawashima mba Aôndo mba sha kwagh u Tartor u Mesiya la. Ken kwavanyom u 1870 la je, ve kaa ér ashighe a ataankarahar la aa kure ken inyom i 1914. (Dan. 4:25; Luka 21:24) Er anmgbianev asev mba sha shighe la lu a kav kwagh u una er ken inyom i 1914 la tsembelee ga nahan kpa, ve pase kwagh u ve fa sha kwagh u inyom la wuee je, man zan zan hegen kpa, se mba nengen a kwagh u a dugh ken mimi u ve pase la.

11, 12. (a) Lu unô Anmgbian Russell wuese ve sha ci u ityesen na laa? (b) Tom u Russell man mbasuen un er ken anyom a hemban er ikyundugber cii man inyom i 1914 la lu u hange hange nena?

¹¹ Nahan kpa, Russell vea mbasuen un mba ve lu a na kôôsôô la cii, ker ér i wuese ve sha ci u ve pase atesen a mimi a hange hange a ken Bibilo la, shi ve kav a wang yum ga. Russell wuese mbagenev mba ve vande ponon atesen a aiegh la cii ve un va hii la kpishi. Kpa a hemba wuese Yehova Aôndo, u a tesen ior Nav kwagh u i gbe u vea fa, sha shighe u i gbe u vea fa la. Sha mimi yô, Yehova yange ver tom u Russell vea mbasuen un er sha u paven mimi a aie la doo doo. Er anyom lu karen la, ve lu hemban lun paleghaa shi duen kposo a Mbakristu mbaaiev cii.

 ¹² Tom u pasen mimi u Bibilo, u mbajighjigh mbara er hemba anyom ikyundugber cii man inyom i 1914 la kpilighyol kpishi! Mgber u magazin u Iyoukura i Shion, I Yôôn Mve u Kristu u Novemba 1, 1917 la kaa ér: “Nyian ne, i sagh ior umiliôn umiliôn ken ikyangenev mbi mcie, mbi ngise ityesen i igyamusu kua atesen a aiegh agen na ior lu ker la i tuhwa . . . Mimi u yange hii u moughon a mough er agôndo a zegemnger nahan, i hembe anyom akunduahar hegen la, ngu seer a seer, zan zan una samber sha tar cii; shi mbahendan a mimi, u a lu er agôndo a zegemnger la vea nôngo ér vea kighir un a de samber sha tar ga, kpa vea fatyô ga.”

13, 14. (a) “Ortyom” yange wase u sôron gbenda sha ci u Tor Mesiya nena? (b) Kwagh u anmgbianev asev mba yange i yilan ve ér Mbahenen Bibilo la tese se nyi?

¹³ Hen ase sha kwagh ne: Luun er ior yange vea fe mkposo u Yesu vea Ter na, Yehova ga nahan, ma ve wa agoyol ma ve lu keghen shighe u mve u Kristu una hii la kpa? Yange ma taver tsô! Shi yange vea hen ér uma u kpen ga, u a lu iyua i injaa i Aôndo a ne la, ngu sha ci u hanma or cii, ka sha ci u asande a mbadondon Kristu tseegh ga yô, ma ve fatyô u wan agoyol keghen mve u Kristu la ga. Heela tseegh ga, yange vea hen ér Aôndo tsahan ior ken igyamusu gbem sha won yô, ma ve fatyô u wan agoyol keghen mve u Kristu la ga! Kwagh ne tese wang ér, mimi je “ortyom” la sôr Tor u Tartor u Mesiya la gbenda!

¹⁴ Man se di ye? Kwagh u anmgbianev asev mba yange i yilan ve ér Mbahenen Bibilo mbara tese se nyi? Se kpa gba u se ôron shi se henen Mkaanem ma Aôndo kpoghuloo. (Yoh. 17:3) Er tar u kwagh a hembe gban ior sha akaa a iyolough ne u lu ijen ken jijingi ne, isharen yase i yan kwaghyan u ken jijingi la i za hemen u taver a taver!—Ôr 1 Timoteu 4:15.

15. Ka nyi Mbahenen Bibilo yange ve va mase kaven ken masejime? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

¹⁵ Mbahenen Bibilo yange ve tese ér gba hange hange u ior vea due ken Ucôôci mba Mbakristu mbaaiev mba tar ne cii kera. Ken inyom i 1879 la, Iyoukura ôr kwagh u “Mbakristu mba ve lu Babilon” la. Lu kwagh u poopu shin u Adua u Fada magazin ne lu ôron yee? Iniongo i Mbaprotestanti pase anyom uderi imôngo ken ijime ér Babilon u i ter un ken kwaghôron u profeti ken Bibilo la, tile sha ityough ki Adua u Fada. Nahan kpa, Mbahenen Bibilo mban va mase kaven er i lu ucôôci mba Mbakristu mbaaiev, mba sha ayange a ase ne cii, ve kohol ve lu “Babilon” la yô. Sha ci u nyi? Sha ci u Mbakristu mbaaiev cii mba tesen akaa a aiegh, er a se ter sha heen ne nahan. * Shighe kar yô, ityakerada yase gba pasen kwagh u i gbe u mbaasemaamimi mba ve lu ken ucôôci mba Babilon la cii vea er la wang.

16, 17. (a) Tihi u sha 3 u takerada u Millennial Dawn la man magazin u Iyoukura yange taver ior asema ér ve due ken kwaghaôndo u aiegh kera nena? (b) Lu nyi kwagh i na ve icintan i sha ayange la ndôhôro? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

¹⁶ U tesen ikyav yô, ken inyom i 1891 la, i pase ken takerada u Millennial Dawn, Tihi u sha utar la, er Aôndo a vende Babilon u ainge ne yô. Takerada la kaa ér: “I venda iniongo i Mbakristu mbaaiev cii.” Shi u kaa ér: Mba ve “lumun a atesen a na a aiegh kua aeren a na ga la cii, mba kaan a ve ér ve due ken a na kera.”

¹⁷ Iyoukura i Janawari, inyom i 1900 la, due a kwaghwan sha ci u mba yange ve de ati a ve lu ken ityakerada i ucôôci her, hide  lu kaan ér, “Mo m lumun a mimi ne a ishima i môm, shi m kera fe zan adua ga” la. Iyoukura la pine ér: “Kpa u lun nguhar môm ken inya, ku gen ken Babilon la ka shamii? Ngula nahan kpa ka u ungwan imo i Aôndo shi eren ishima na man kwagh u a lumun a mi laa? Mayange ga cii. Er or [u zan adua] ka nana nyôr ma adua ve nan er iceghzwa ken igbar ér nana lu ken côôci shon yô, gba u nana eren akaa a i gbe u nana eren sha u kuren iceghzwa i nan la sha mimi, zan zan nana . . . va kar duen côôci la shi pasen ken igbar ér nan de a adua shon.” Hii shighe la je, i tile sha kwaghwan la taveraa. * Gba u mbacivir Yehova vea venda hanma kwaghaôndo u aiegh cii ken igbar.

18. Er nan ve yange gba hange hange u ior vea due ken “Zegebabilon” kera?

¹⁸ Yange a te ior icin nduuluu ér ve due ken Zegebabilon kera ga nahan, Kristu, u i ver un Tor ica lu a gba ga la ma lu a nongo u mbacivir Aôndo mba i shighe ve mkurem shi i wa ve agoyol la shin tar kpa? Mayange ga cii, sha ci u ka Mbakristu mba i sagh ve ikyangenev mbi Babilon mbira sha tseegh vea fatyô u civir Yehova “ken jijingi kua ken mimi” kpaa ye. (Yoh. 4:24) Se yô, se kange ishima ser se lu paleghaa a kwaghaôndo u aiegh nyian kpa? Yô, se za nen hemen u dondon kwagh u i we se ér: “Nongoior Wam, due nen ken a na kera” la!—Ôr Mpase 18:4.

19, 20. Iyoukura yange taver ior mba Aôndo asema ér ve kohol ve eren mbamkombo mba civir Aôndo nena?

¹⁹ Mbahenen Bibilo yange ve tese ér mbananjighjigh ve kumban imôngo ve eren mbamkombo mba civir Aôndo, sha ajiir a ve fetyô u eren nahan yô. Mbakristu mba mimi nenge ér, u duen ken kwaghaôndo u aiegh kera la tseegh kuma ga. Shi ve nenge ér ken mcivir u mimi yô, gba hange hange u vea waan zwa ken mbamkombo shighe u ve lu civir Aôndo yô. Shighe u i hii u gberen Iyoukura ica lu a gba ga la je, magazin ne lu taver mbaôron un mbara asema ér ve kohol imôngo ve eren mbamkombo mba civir Aôndo. U tesen ikyav yô, ken uwer u Julai, inyom i 1880 la, Anmgbian Russell na ibaver i zende u yange due na akaaôron sha ajiir a mbahenen Bibilo kohol la, nahan pase er mbamkombo mbara kpishi taver ior asema yô. Ne ibaver la cii yô, a taver mbaôron Iyoukura ishima ér ve ngeren akaa a a ze hemen ken mbamkombo vev la ken ukaade, ve tindin a mi shin afishi a shin itine, sha er a gberen mbamzehemen mbara mbagenev ken Iyoukura yô. Ityôkyaa lu nyi? A kaa ér, “Sha er se cii se fa . . . er Ter a lu veren tom wen doo doo yô; shi nea za hemen u kumban vea mbagenev mba ne henen Bibilo a ve imôngo la kpa se fa yô.”

²⁰ Ken inyom i 1882 la, i due a ngeren ugen ken Iyoukura, lu a itinekwagh ér “U Kohol Imôngo.” Ngeren la taver Mbakristu ishima ér ve kumban imôngo “sha u henen kwagh shi taver ayol a ve asema shi taver jighjigh ve u nan kpaa.” Magazin la kaa ér: “Kwagh gba sha mfetakerada shin mfe u sha marami keng ga. Hanma or nana vaan mkombo a Bibilo i nan, kua takerada man pensel, shi nana kegh iyol u timen sha akaa a a wase nan u kaven mimi u Bibilo la sha afatyô u nan cii, er ngeren u ken Bibilo u i pase  asemberatii sha adondo adondo la nahan. Tsua itinekwagh you; sôn Aôndo a hemen we sha jijingi na, sha er u kav yô; maa ôr Bibilo, hen sha mi, shi kar avur agen sha agen, nahan kwagh la una wase u u̱ fan mimi.”

21. Tiônnongo u hen gar u Allegheny, ken kpentar u Pennsylvania la yange ver ikyav i nyi sha kwagh u mbamkombo man u taver mbagenev asema laa?

²¹ Afishi a shin itine a Mbahenen Bibilo mban lu hen gar u Allegheny, ken kpentar u Pennsylvania, tar u Amerika. Yange ve ver ikyav i dedoo i kohol imôngo, sha u dondon kwaghwan u Aôndo a ne i nger ken Mbaheberu 10:24, 25 la. (Ôr.) Shighe kar naleghaa yô, anmgbian ugen u been iyol kpishi, u i yilan un ér Charles Capen yô, umbur er ngise un zaan mbamkombo mbara shighe u un lu wanye la yô. A nger ér: “M ngu umbur ivur Bibilo igen i yange i nger sha kpekpe u iyou i mkohol i Mbahenen Bibilo la zan zan nyian, ér: ‘Ortesen wen ngu môm tsô [ka Kristu] man ne cii ne mba anmgbianev.’ Hanma shighe yô, ka m shi umbur kwagh u ivur Bibilo la ken ishima; kwagh u mbahemenev mba ka i pav ve i ver kposo a ishamior igen ken ucôôci la ngu ken ior mba Yehova ga.” (Mat. 23:8) Anmgbian Capen shi umbur er mbamkombo mbara yange ve doo tsung, shi ve taver ior asema yô, man er Anmgbian Russell lamen a hanma or ken tiônnongo, taver nan ishima yô.

22. Yange mbaasemaamimi dondo kwaghwan u i wa ve ér ve zaan mbamkombo mba Mbakristu la nena, man se fatyô u henen nyi ken ieren ve laa?

 ²² Yange mbaasemaamimi dondo ikyav i ver ne kua kwaghwan na la kpaa. Nahan i ver atôônanongo ken ikpentar igen ken tar u Amerika, er kpentar u Ohio man Michigan nahan, shi i ver atôônanongo agen ken veghertar u North Amerika la cii, kua ken ityar igen kpaa. Hen ase sha kwagh ne: Luun er yange a tese mbaasemaamimi u dondon kwaghwan u Bibilo i we ér i eren mbamkombo mba civir Aôndo la ga nahan, ma ve wa agoyol sha u keghen mve u Kristu la kpa? Mayange ga cii! Hide se nyian di ye? Gba u se kange ishima, se bunden mbamkombo mba Mbakristu ga, kpa se kumban hanma shighe cii sha u civir Yehova shi taver jighjigh wase u nan, kua u mbagenev kpaa.

23. Iyoukura yange i pase wang ér gba u Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii vea pasen mimi u ken Bibilo ne nena?

²³ Mbahenen Bibilo yange ve tese ér gba u Mbakristu mba i shigh ve mkurem cii vea lu mbapasen mimi u Bibilo. Ken inyom i 1885 la, ngeren u ken Iyoukura kaa ér: “Gba u se fa ser, hanma or ken Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara cii, i shighe nan mkurem ér nana pase kwagh (Yes. 61:1), i yila nan ka sha ci u tom u pasen kwagh la.” Ken inyom i 1888 la, i taver ior asema ken Iyoukura ér: “I pase se tom wase wang . . . Aluer se er u ga shi se mba nan atôakyaa a yamen ishô yô, se mba mbatomov mba wan hwev, shi se mba tesen ser se kuma u a shighe se mkurem ga.”

24, 25. (a) Russell vea mbasuen un yange ve er kwagh hemba di u taver ior asema ér ve pasen kwagh tseegh tsô la nena? (b) Orgen u lu pania yô pase ér yange un eren tom ne ‘sha ayange a akaahendan lu a ngee ga’ la nena?

²⁴ Anmgbian Russell vea mbasuen un kpa yange ve er kwagh hemba di u taver ior asema ér ve pase kwagh tseegh tsô la. Yange ve hii u gberen utrak mba i yilan ér Bible Students’ Tracts (Utrak mba  Mbahenen Bibilo), mba i va gema yilan ve ér Old Theology Quarterly (Ityesen i Tsuaa I sha Kwagh u Aôndo ken Hanma Iwer Itiar) la. I lu nan mbaôron magazin u Watch Tower la utrak mban a u wan ve ishe shio.

²⁵ Mba yange ve pasen kwagh hanma shighe la, mba yer ve hegen ér pania. Anmgbian Charles Capen, u se vande ôron kwagh na la kpa lu pania. A ôr kwagh u un eren sha ayange la yô, ér: “Yange m nenge ken umaape mba gbaatom u gomoti u Amerika, u nengen sha kwagh u inyaa man haregh kpela la, ve m pase kwagh m tser haregh wam ken kpentar u Pennsylvania ye. Umaape mban yange ve tese igbenda cica cii, nahan kwagh ne wasem u zan hen hanma ipaventar angahar. Ashighe agen m zende hen haregh la cii, m ngohol iyenge i takerada u Studies in the Scriptures (Kwaghhenen u ken Ruamabera), i ior ve nger ve pin la cii ken atô u ayange atar, mea been yô, m za haya ikyekye i kperan a kpera, sha er me zende me na ior ityakerada i ve pin la yô. Ashighe kpishi yange m tsa vea mba eren tom sule. Sha ayange la, akaahendan lu a ngee ga.”

26. (a) Er nan ve yange gba u ior mba Aôndo vea er tom u pasen kwagh la sha er vea wa agoyol vea kegh mtemtor u Kristu? (b) Ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol a ase?

²⁶ Yange i gba u or a taver ishima shi nana lu a gbashima sha ayange la ve nana pase kwagh ye. Yange a tese Mbakristu mba mimi mbara ér gba hange hange u vea er tom u pasen kwagh la ga nahan, ma ve wa agoyol sha u keghen mtemtor u Kristu la kpa? Mayange ga cii! Kera ga je kpa, lu u tom u kwaghpasen la ua va hingir ikyav i tseer tseer i mve u Kristu la. (Mat. 24:14) Yange gba u ior mba Aôndo vea wa agoyol vea lu keghen a kegh u va geman tom u waren uuma mba iorov la hingir ve kwagh u hemban cii. Se nyian kpa, doo u se pine ayol a ase ser: ‘Tom u pasen kwagh la, ngum kwagh u hemban cii kpa? Ka m de akaa agen sha er me er tom ne kpoghuloo kpa?’

27, 28. Lu nyi apostoli Yohane nenge a mi ken mpase u sha mnenge, man Satan kua azôv a na gema er nena shighe u i ver Tartor u Aôndo laa?

²⁷ Ken masejime yô, i nyôr ken inyom i 1914, i akaa a kpilighyol hii u eren sha tar cii la. Er se vande pasen ken mhii u ityough kin nahan, orumace môm nenge akaa a doon tsung, a yange er sha la sha ashe a nan ga. Nahan kpa, apostoli Yohane nenge a mpase u sha mnenge, u i tese un akaa a a lu eren sha la, sha akav yô. Tôô ase wer: Yohane nenge a “zegeivande” Sha. “Kwase” u Aôndo, u a lu nongo u mbatyomov mba shaav la lu iyav, shi a nenge er kwase shon mar wan u nomso yô. I kaa a vese ér, lu u ica a gba ga tsô Wan u i mar la una “tema tor sha akuraior sha tôgh ku iyôôgh.” Nahan kpa, yange mba maren wan la je maa, i ‘tsuwe un kera, i yem a na sha Aôndo man sha ikyônough Nagh ki torough.’ Tsô zegeimo due sha, kaa ér: “Hegen yô, myom man agee man Tartor u Aôndo wase man shi tahav mbu Kristu Na kpaa va ve.”—Mpa. 12:1, 5, 10.

²⁸ Ken mpase u sha mnenge la, Yohane nenge er i ver Tartor u Mesiya la je ka u henen a hen ga. Sha kpôô yô, kwagh ne lu kwagh u doon tsung. Nahan kpa, lu hanma or kwagh ne doo nan ga.  Satan man azôv a na nôngo ityav a mbatyomov mbajighjigh, mba Mikael shin Kristu lu hemen ve la. Nahan ityav mbi shon kure nena? Bibilo kaa ér: “I gbihi zegedarakon la shin inya, ka tseyô je la, u i yer un er Diabolo man shi Satan la, u a lu tsughun tar cii la, i gbihi un shin tar shi i gbihi mbatyomov nav a na imôngo kpaa.”—Mpa. 12:7, 9.

29, 30. Yange mba veren Tartor u Mesiya kera yô, akaa gema (a) shin tar nena? (b) sha nena?

²⁹ Er inyom i 1914 lu a zurum ga la je, Mbahenen Bibilo tsengaôron ér ashighe a ican a á hii ken inyom shon. Nahan kpa, ve fatyô u fan kwagh u una er ken inyom la jighilii ga. Er mpase u sha mnenge u Yohane nenge la a tese nahan, lu u Satan maa una hii u tenger a uumace hen shighe la a hemba a ve a tse. Mpase la kaa ér: “Kwagh á gema á tser tar man zegemnger gadia diabolo sen shin ven, ishima vihi un tsung gadia a fa er shighe na a kera vese ga yô.” (Mpa. 12:12) Ken inyom i 1914 la, ityav mbi tar cii mbi hiihii mbira maa pev, akav a tesen mve u Kristu la maa hii u kuren sha mi tar sha won cii. Lu mhii u “ayange a masejime” a botar ne je la.—2 Tim. 3:1.

³⁰ Nahan kpa, sha yô, iember lu. Gadia i zenda Satan man azôv a na cii, ka u mayange vea kera za sha ga. Mpase u Yohane la kaa ér: “Nahan yô, ember nen ne Usha, man shi ne mba ne tem ker kpaa.” (Mpa. 12:12) Er i ver Yesu Tor shi i wanger sha yô, shighe maa kuma u Tartor u Mesiya ua er kwagh sha ci u ior mba Aôndo mba ve lu shin tar la. Kpa lu u ua er nyi? Er se vande nengen ken mhii u ityough kin nahan, lu u Kristu, “ortyom u ikyuryan” la una va hii wanger ior mba Aôndo mba ve lu shin tar la. Una wanger ve nena?

31. Malaki yange tsengaôron ér nyi sha kwagh u shighe u wanger tempel laa, man kwaghôron u profeti ne yange va hii kuren sha mi nena? (Nenge ngeren u shin kpe kpaa.)

³¹ Ngise Malaki tsengaôron ér shighe u wanger ior mba Aôndo la una lu shighe u taver kpishi. A nger ér: “Ka anti nana hendan ishigh a iyange i mve Na laa? Man ka anti kpaa nana tile sha zum u Una ande laa? Gadia ngu er ka usu u or-soughon iyôgh nahan, man er icahul i or u ôôn akondo yô.” (Mal. 3:2) Nenge er yange mkaanem man kure sha mi vough sha wono! Hii ken inyom 1914 la je, ior mba Aôndo mba ve lu shin tar la, tagher a mbamtaver kua atsan a vesen a karen jighjigh ve ciligh ciligh. Shighe u i lu nôngon Ityav mbi Tar Cii Mbi Hiihii mbira yughur yughur la, i lu tôvon Mbahenen Bibilo a ican tsung, shi wuhen ve ken purusu kpaa. *

32. Ka zayol u nyi yange lu ken nongo u Mbahenen Bibilo ken inyom i 1916 laa?

³² Ken nongo u Mbahenen Bibilo la kpa zayol lu. Ken inyom i 1916 la, Anmgbian Russell saa ku. Yange tsa sha won anyom 64 tseegh. Ku na la ta ior mba Aôndo ishima kwe kpishi. Kpen kera yô, ieren i mbagenev tese ér lu un tseegh, ve lu nengen kwagh ken a na ye. Er Russell iyol na soo ér i de civir un er ka ma aôndo ga nahan kpa, mbagenev soo u civir un sha imba gbenda la. Mbagenev kpishi hen ér, er a kpe yô, tom u samber a iwanger i mimi la wua a wua ba je, shi mbagenev hendan a iniôngon i zan hemen a tom  shon la kpaa. Ieren ne na yô, mbagenev hingir u vendan mimi, kwagh ne maa va a mpav hen atô u ior mba Aôndo.

33. Kwagh u ior mba Aôndo lu veren ishima keghen la yange er ga nahan, kwagh la hingir imeen hen a ve nena?

³³ Er ishimaverenkeghen ve la kure sha mi ga yô, kwagh la kpa hingir imeen i karen jighjigh ve u nan. Shin er Iyoukura tese jighilii ér Shighe u Atôatyev una kure ken inyom i 1914 la nahan kpa, anmgbianev lu a fa kwagh u una va er ken inyom shon jighilii ga. (Luka 21:24) Ve lu henen ér Kristu una yem a mba i shigh ve mkurem, ve lu nongo u kwase na u he la sha, ken inyom i 1914 la, vea za tema tor a na imôngo. Kpa kwagh er nahan ga. Ken mbee u inyom i 1917 la, Iyoukura yôô ér, shighe u sunda u anyom 40 una bee ken fam u inyom i 1918 la. Nahan kpa, tom u pasen kwagh la kure ga. Shighe la kar, kpa i lu eren tom la yemen hemen hemen. Iyoukura shi kaa ér sunda yô kure, kpa shighe u yaren twar yô, ngu a kure ga. Nahan cii kpa, er akaa a ve lu veren ishima keghen la kure ga yô, ahenge a van na mbagenev kpishi de u civir Yehova.

34. Lu imeen i nyian ishima i nyi ior mba Aôndo tagher a mi ken inyom i 1918 la, man lu nyi i na ve Mbakristu Mbaaiev hen ér i “wua” ior mba Aôndo?

³⁴ Ken inyom i 1918 la, imeen i nan ishimanyian za va. I kôr anmgbian J. F. Rutherford, u kar lu hemen ior mba Aôndo sha ityough ki C. T. Russell la, kua anmgbianev mbagenev utaankaruhar, mba ve lu suen un yô. Yange i ôr ve ijir sha mimi ga, maa i wuhe ve ken purusu, ken gar u Atlanta, kpentar u Georgia, ape gomoti u Amerika wuhen ior mba eren akaabo a vesen la. Lu u vea tsa ken purusu anyom imôngo. Shighe kar yô, lu inja er i cir a cir tom u ior mba Aôndo kuaa nahan. Kwagh ne doo mbahemenev mba Mbakristu Mbaaiev kpen kpen. Yange ve hen ér, er i wuhu “mbahemenev” mba Mbahenen Bibilo mban ken gaadi, shi i cir afishi ve a shin itine a ken gar u Brooklyn la, shi i lu tan num sha tom ve u pasen kwagh la ken tar u Amerika man ken veghertar u Yuropa yô, i hemba Mbahenen Bibilo mbara, i “wua” ve a wua je. (Mpa. 11:3, 7-10) Mhen ve la lu shami ga je gande!

35. Yesu yange de ér ican i er mbadondon un sha ci u nyi, man ka nyi yange er sha u wasen ve?

³⁵ Cuku tsô kpa, mba hendan a mimi fa er Yesu de ér ior nav ve ya atsan ne, sha ci u hen shighe la Yehova tema “er orsoughon man orsôron azurfa,” sha u a hingir wang nahan la ga. (Mal. 3:3) Yehova vea Wan na cii yange ve lu a vangertiôr ér, mbananjighjigh mbara vea tagher a mbamtaver mbara kpa vea yina ishima ga, kpa kwagh la una na yô, vea pav a mbagenev ken a ve mba vea nyiman jighjigh u nan ve la, nahan vea hemba kuman u eren Tor tom. Ken mhii u inyom i 1919 la, ikyav tese wang ér jijingi u Aôndo er kwagh u mba hendan a ior nav hen ér a tsa sha won una er ga yô. I hide i nder mbajighjigh mba i wuhe ve ken purusu ve lu inja er i wua ve a wua la! (Mpa. 11:11) Hen shighe la, ikyav tese wang ér Kristu er kwagh u vesen ugen u a lu ikyav i ayange a masejime yô. Yange ver “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh,” annongo u kpuaa u nomso mba i shigh ve mkurem, mba vea hemen ior nav la, ér a naan ve kwaghyan u ken jijingi sha shighe vough.—Mat. 24:45-47.

36. Lu nyi i er i tesen ér ior mba Aôndo hide mba uma ken jijingi?

 ³⁶ Sha iyange i Maaci 26, 1919 la, i dugh Anmgbian Rutherford kua akar a na ken purusu kera. Ica i gba ga maa i ver mkohol u vesen ken uwer u Setemba, ken inyom shon. Maa i gba wan iyol ér a hii u gberen magazin u sha uhar, a yilan un ér The Golden Age. Lu u a eren tom u pasen kwagh la a magazin ne kua magazin u Iyoukura la. * Shi ken inyom shon i môm i gber antakerada ugen sha kwa u hiihii, u i yilan un ér Bulletin, kpa i gem yilan hegen ér antakerada u mkombo u Uma Wase u Mbakristu man Tom Wase la. Shighe u i hii gberen un la je zan zan nyian, ngu taver ior asema u eren tom u pasen kwagh la her kpoghuloo. Hii ken inyom i 1919 la je, i hemba nan ishima sha tom u pasen kwagh sha uya uya la.

37. Inyom i 1919 la yange i karen yô, mbagenev tese ér ve tile sha mimi ga nena?

³⁷ Tom u pasen kwagh la za hemen u wanger annongo u mbatomov mba Kristu la, sha ci u mbagenev ken a ve mba yange ve wa igbongor shi ve kenden a iyol sha la soo u eren tom ne ga, sha ci u ve nenge ér ve gande u yum. Mba ve venda u eren tom u pasen kwagh la cii pav a mbajighjigh mbara. Inyom 1919 i kar yô, asema gba vihin mbagenev mba ve undu mimi la tsung, nahan ken anyom a a dondo la cii, ve hingir u lamen sha mbajighjigh mbara côu côu shi ngeren akaa sha a ve dang dang, sha u vihin ve  iti. Heela tseegh ga, ve lu tan ikyaa a mba ve lu tôvon ior mba Yehova a ican la je kpaa.

38. Akaa a mbadondon Kristu yange ve er shi mhembe u ve hemba Satan kua tar na kwa kimbir kimbir la tese se nyi?

³⁸ Er i lu tan num sha mbadondon Kristu shin tar nahan kpa, ve tile sha jighjigh u nan ve her taveraa, shi ve lu yemen hemen hemen ken jijingi. Hii shighe la je, akaa a ve er, man mbamtaver mba ve hemba la cii wase se u kaven wang ser Tartor u Aôndo ngu hemen! Ka sha iwasen i Aôndo kua iveren na, i a ne se sha ikyev i Wan na kua Tartor u Mesiya la tseegh, se uumace mba se yen ne di nahan kpa se hendan kwagh a Satan kua tar na u bo ne, shi se hembe gbem ye!—Ôr Yesaia 54:17.

39, 40. (a) Ka akaa agen a nyi nahan i tim sha mi ken takerada nee? (b) Aluer u ngu henen takerada ne yô, ua wase u nena?

³⁹ Ken mtom ma ma dondo ne, se time sha kwagh u Tartor u Aôndo u er shin tar ne, hii shighe u i ver Tartor shon sha la je yô. Hanma vegher u takerada ne una time sha gbaatom u Tartor la, u i eren shin tar ne yô. Hanma ityough ki a ngeren u kiriki u hiden saven kwagh, u una wase hanmô wase u gbidyen kwar nengen er Tartor u Aôndo u lu gomoti kpôô kpôô yô. Ken mtom ma masen mara di se time sha kwagh u i gbe u se ver ashe a mi, er i kera shi ica ga u Tartor la ua tim mbaaferev shi ua gema tar a hingir paradiso ne. Aluer u ngu henen takerada ne yô, ua wase u nena?

⁴⁰ Satan soo ér we u nyiman jighjigh u ú ne sha kwagh u Tartor u Aôndo la. Kpa Yehova soo u taver jighjigh wou la sha er una kura u, shi una wase u u tilen her dông yô. (Ef. 6:16) Sha nahan yô, se mba taver we ishima ser eren msen man u henen takerada ne ye. Pinen iyol you hanma shighe wer, ‘M nenge mer Tartor u Aôndo ka gomoti kpôô kpôô u a lu hemen kpa?’ Aluer u nenge a akaa a Tartor u Aôndo u lu eren hegen la tsembelee yô, jighjigh u nan wou una lu her taveraa, shi u lu sha ikyev i u, u lu eren tom u suen Tartor shon kpoghuloo man sha mimi kpaa, shighe u uumace cii vea nenge ér Tartor u Aôndo ngu eren akaa sha ci ve shi ngu hemen kpaa la!