ITYOUGH 20
Tom u Wasen Mba Aahe a Er Ve La
1, 2. (a) Ka mtaver u nyi Mbakristu mba ken Yudia yange ve tagher a mini? (b) Yange i tese Mbakristu mba ken Yudia dooshima nena?
YANGE ka zurum ken inyom i 46 shin i̱ karen kpuaa yô, ijen gba ken tar u Yudia tsung. Kwaghyan ban kpishi, shi ankwaghyan u lu la kpa taver ishe je gande, lu u mbahenen vea fatyô u yamen ga. Nahan ijen lu nôngon u wuan ve a wua. Nahan cii kpa, lu u ica a gba ga je tsô vea nenge a mkor u Yehova sha gbenda u orhenen u Kristu môm lu a vande nengen a mi ga yô. Lu u nyi ia eree?
2 Mbayuda man Atôatyev a a lu Mbakristu ken Antioki, ken tar u Shiria la, mba nengen ican i Mbayuda mba ve lu Mbakristu ken Yerusalem lu yan la yô, ishima mgbegha ve, tsô ve er iyua i wasen anmgbianev vev mba ve lu ken ican la. Maa ve tsua anmgbianev uhar ken ve, mba vian ken jijingi, Barnaba man Saulu, ve tindi ve a iwasen hen mbatamen mba ken tiônnongo u ken Yerusalem la. (Ôr Aerenakaa 11:27-30; 12:25.) Nenge er dooshima u anmgbianev mba ken Antioki tese ne yange una na a saan anmgbianev mba ken Yudia, mba ve lu yan ican la iyol sha wono!
3. (a) Ior mba Aôndo mba sha shighe wase ne kpa mba dondon ikyav i Mbakristu mba ken Antioki la nena? Tese ikyav. (Shi nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Iwasen i Vesen I Se Hii Nan Mba Aahe Er Ve sha Shighe Wase ne La.”) (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mi ken ityough kini?
3 Iwasen i Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli na mbagenev la ka ikyav i hiihii ken Bibilo, i̱ tesen er Mbakristu mba ken tar ugen ka ve tindi Mbakristu mba hen ijiir igen, mba kwagh a tser ve la a iwasen yô. Se mba dondon ikyav i anmgbianev asev mba ken Antioki la nyian. Ka sea ungwa ser, aahe shin ma ican igen tser anmgbianev asev mba ken tar ugen yô, se tindi ve a iwasen. * De se time sha mbampin utar mba sha kwagh u tom wase u nan mba aahe a er ve iwasen la, nahan se nenge er tom ne u zough sha ityom yasev igen yô: Er nan se nengen tom u wasen mba aahe a er ve la ser ka môm ken ityom yase i Mbakristu? Ka nyi i lu awashima wase u eren tom u nan mba aahe a er ve la iwasene? Ka mbamtsera mba nyi se zough a mi ken tom u nan iwasen laa?
Er i Hii Ve Tom u Nan Iwasen la U Lu “Icighan Tom” Yô
4. Paulu yange ôr Mbakorinte nyi sha kwagh u tom u Mbakristuu?
4 Paulu pase ken washika u sha uhar u yange nger Mbakorinte la ér, tom u Mbakristu ve eren la ngu ker avegher ahar. Er lu Mbakristu mba i shigh ve mkurem mbara Paulu nger ve washika ne nahan kpa, mkaanem nam mara ma sha ci u mbadondon Kristu mba sha ayange ne, mba ve lu “iyôngo igen” la kpaa. (Yoh. 10:16) Vegher môm u tom wase ne yô, ka “tom u mhim” la, ka tom u pasen kwagh u Tartor shi tesen ior kwagh u Aôndo je la. (2 Kor. 5:18-20; 1 Tim. 2:3-6) Vegher ugen la di ka tom u se eren sha ci u mbananjighjigh a vese imôngo yô. Jighilii yô, Paulu yange ôr kwagh u tom ne ér, ka “iwasen i i lu nan sha ci u uicighanmbaiorov la.” (2 Kor. 8:4) Ka ishember i ken Zwa Grika i í yer ér di·a·ko·niʹa, i Paulu lu ôron kwagh u i̱ la, í gem i̱ ér “Tom u mhim” man “iwasen i i lu nan sha ci u uicighanmbaiorov la” ye. Er nan ve tom ne u lu u vesene?
5. Kwagh u Paulu yange kaa ér iwasen i nan mba kwagh a tser ve la ka tom u nongo u Kristu la lu shami nena?
5 Er Paulu ôr kwagh u ityom i ihiar ne cii sha ishember i ken Zwa Grika shon i môm yô, tese ér lu maghen tom u nan iwasen ne sha ityom igen i yange i eren ken nongo u Kristu la. Yange vande ngeren washika kaa ér: “Ityom kpaa ngi atôghatô, kpa ka Ter môm tsô. Akaa a eren kpaa nga atôghatô . . . Kpa akaa ne cii ka Jijingi ne môm A lu eren a ye.” (1 Kor. 12:4-6, 11) Paulu yange zom ityom kposo kposo i i lu eren ken nongo u Kristu la cii yila i ér “mciviraôndo.” * (Rom. 12:1, 6-8) Ka nahan ve, Paulu nenge ér doo u una pande shighe na una er akaa a nan “iwasen sha ci u uicighanmbaiorov” ye!—Rom. 15:25, 26.
6. (a) Er Paulu a pase nahan, tom u nan iwasen la ka vegher u mcivir wase sha ci u nyi? (b) Pase er i eren tom u nan iwasen la tar sha won cii nyian yô. (Nenge ngeren u sha peeji 214, u a lu a itinekwagh ér, “ Shighe u Aahe A Er Yô!” la.)
6 Paulu yange wase Mbakorinte u nengen er tom u nan iwasen la u lu môm ken ityom i í gbe u vea eren shi u lu vegher u mcivir u Yehova yô. Nenge er yange kure ikyaa yô, a kaa ér: Mbakristu mba ve ne mba kwagh a tser ve la iwasen cii mba eren nahan sha ci u ‘ve wa ikyo u lumun Loho u Dedoo u Kristu’ la. (2 Kor. 9:13) Er i saren Mbakristu u eren sha atesen a Kristu la yô, isharen la ngi i na ve wase mba ve civir Yehova a ve la. Paulu pase ér, akaa a dedoo a ve eren a anmgbianev vev la, ka gbenda u tesen “mrumun u sha mhôôn u Aôndo u a ngee ken [ve] yum la.” (2 Kor. 9:14; 1 Pet. 4:10) Sha nahan yô, Iyoukura i Desemba 1, 1975 la, yange i ôr kwagh u nengen sha anmgbianev asev mba kwagh a tser ve la, man kwagh ne wa u nan ve iwasen kpa ker, i̱ ôr vough nahan ér: “Tom u nan mbagenev iwasen la gba Yehova Aôndo man Wan na Yesu Kristu ishima je, ka ilyan ga.” Sha mimi yô, tom u wasen mba kwagh a tser ve la ka kwagh u injaa ken mciviraôndo wase.—Rom. 12:1, 7; 2 Kor. 8:7; Heb. 13:16.
Atôakyaa a Injaa a Eren Tom u Nan Iwasen La
7, 8. Ka nyi i lu awashima u hiihii u tom u nan iwasen laa? Ta iwanger.
7 Ka nyi i lu atôakyaa a se eren tom u wasen mba kwagh a tser ve laa? Paulu na mlumun sha mpin ne ken washika u sha uhar u nger hen Mbakorinte la. (Ôr 2 Mbakorinte 9:11-15.) Paulu pase mbaawashima asev mba vesen utar mba ka sea er “tom u wasen a wase” shin tom u nan iwasen ne ve se kure ve yô. De se time sha akaa ne sha alô sha alô.
8 Kwagh u hiihii yô, tom wase u nan iwasen la ngu ne Yehova icivir. A lu u nenge yô, ken avur a ataan a i ter sha heen ne cii, Paulu umbur anmgbianev nav kwagh u Yehova Aôndo kwa kimbir kimbir. A kaa a ve ér á “wuese Aôndo” sha tom ne, shi “ngu nan ér i wuese Aôndo kpishi kpaa.” (Ivur 11, 12) A ôr er tom u wasen mbagenev ne ka u na Mbakristu ve “civir Aôndo” shi ve wuese ‘mrumun u sha mhôôn u Aôndo u a ngee ken a ve yum la’ yô. (Ivur 13, 14) Paulu mase kuren kwaghôron na u sha kwagh u iwasen i nan mba kwagh a se tser ve la, sha u yôôn ér: “I̱ wuese Aôndo.”—Ivur 15; 1 Pet. 4:11.
9. Tom u nan iwasen la ka u gema mhen u ior sha kwagh wase nena? Tese ikyav.
9 Nyian ne kpa, ior mba Aôndo mba a mnenge u Paulu la, gadia mba nengen tom u nan iwasen la ér ka ian i nan Yehova icivir shi eren akaa a a “hingir kwagh u hweegh sha ityesen i Aôndo” yô. (1 Kor. 10:31; Titu 2:10) Sha mimi yô, ashighe kpishi tom u nan iwasen ne ka u wase u been a mbamnenge mba vough ga, mba ior ve lu a mi sha kwagh Yehova kua Mbashiada nav la. U tesen ikyav yô: Kwase ugen u ya na yange lu ape ijeverahumbe vihi ior ayou yô, nger kwagh var sha hunda na ér: “M Soo Mbashiada mba Yehova hen Ya Wam Ga.” Nahan iyange igen yô, a nenge anmgbianev mbaeren tom u nan iwasen lu sôron ya ugen yande godobi vegher la. Kwase ne nenge er ior mban lu eren tom ne saan saan ayange imôngo yô, tsô a za pine ér una fa ior mba ve lu yô. Fe er ve lu Mbashiada mba Yehova yô, doo un tsung, tsô a kaa ér: “M fa mer ne mba ior mba dedoo nahan ga cii.” Tsô kwase la er nena? Yange yem za bugh kwagh u var sha hunda na la kera.
10, 11. (a) Ka akav a nyi nahan a tese ér se mba kuren awashima wase u sha uhar u eren tom u nan iwasen laa? (b) Ka takerada u nyi u wasen mbaeren tom u nan iwasen laa? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “ Ikyagh Ki Tomough Ki Genegh sha ci u Mba Eren Tom u Wasen mba Aahe a Er Ve La.”)
10 Kwagh u sha uhar yô, ka se ‘wase sha ugbayol’ mba anmgbianev asev. (2 Kor. 9:12a) Ka i hange se tsung u kuren ugbayol mba anmgbianev asev mba nomso man mba kasev, shi panden ican i ve lu yan la kpaa. Sha ci u nyi? Sha ci u ior mba ken nongo u Kristu cii mba ‘iyol i môm,’ man “aluer ican ngi eren ilyeghegh i môm yô, alegh cii aa lu ken ican la imôngo.” (1 Kor. 12:20, 26) Nahan er anmgbianev asev ve doo se ishima shi mhôônom ma ker se a ve yô, kwagh ne ngu a mgbegha anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi nyian u den tom u ve lu eren la, yemen ape aahe a er la fese za wasen anmgbianev mba kwagh a tser ve la. (Yak. 2:15, 16) U tesen ikyav yô, ken inyom i 2011 la, tar tenger ken tar u Japan, mngerem vihi akaa cica cii. Nahan branci wase u ken tar u Amerika nger washika hen Ukômatii mba Nengen sha Tom Kwaghmaan hen Haregh mba ken tar u Amerika kaa ér, “aluer anmgbianev mba fan tom mba yô, i tindi ve kpuaa” ve za wase u hiden maan Ayou a Tartor ken tar la. Nahan lu nyi i eree? Ken atô u ukasua kpuaa tseegh, anmgbianev mba kuman iorov 600 nahan, na ayol a ve sha u za wasen tom ne, shi ve lumun u nyôron igirgi sha inyaregh vev za nan iwasen ken tar u Japan. Branci u ken tar u Amerika la nger ér, “gbenda u anmgbianev ve ne ayol a ve ne, doo se je gande.” Zum u anmgbian ugen ken tar u Japan pine anmgbian u ken tar ugen, u za sha u za wasen ve tom ne ityôkyaa i i ne ve a ve u va wasen ve yô, a kaa ér: “Anmgbianev asev mba ken tar u Japan mba ‘iyol i môm’ a vese. Se kpa se mba yan ican ne a ve imôngo.” Dooshima u tangen iyol ga u anmgbianev mbaeren tom u nan iwasen ve lu a mi la ka a na yô, ashighe agen ka ve gbihi uma ve ken kwaghbo sha u wasen mbananjighjigh a ve imôngo. *—1 Yoh. 3:16.
11 Mba ve lu Mbashiada ga kpa, ka ve wuese tom wase u wasen mba kwagh a tser ve la. U tesen ikyav yô, zum u aahe er ken kpentar u Arkansas ken tar u Amerika ken inyom i 2013 la, ipipaabaver igen pase er yange Mbashiada na ayol a ve u wasen ior yô, i̱ kaa ér: “Mbashiada mba Yehova kohol ior vev mba ve eren tom u wasen mba aahe a er ve la sha inja, sha er vea fatyô u nan iwasen fese shi nan iwasen ne tsembelee yô.” Sha kpôô yô, er apostoli Paulu yange ôr nahan, ka se ‘wase’ sha ugbayol mba anmgbianev asev.
12-14. (a) Er nan ve i lu hange hange u kuren awashima wase u eren tom u nan iwasen laa? (b) Ka akaa a nyi nahan ior ve ôr a tesen iwasen i ka se zua a mi shighe u se ze hemen u eren akaa a ken jijingi?
12 Kwagh u sha utar yô, ka se wase mba aahe a er ve la u hiden eren akaa a ken jijingi a ve vanden eren la. Er nan ve u eren nahan la i lu kwagh u injaa yumu? Paulu yange kaa ér ishima ia mgbegha mba i lu wasen ve la vea “wuese Aôndo kpishi.” (2 Kor. 9:12b) Gbenda u hemban doon u mba aahe a er ve la vea wuese Yehova yô, ka u hiden kôron ave sha akaa a ken jijingi a ve vanden eren la fese je. (Fil. 1:10) Ken inyom i 1945 la, Iyoukura kaa ér: “Paulu yange lumun ér . . . eren iyua sha ci u iyua la lu wasen . . . Mbakristu mba ve lu ken ican la sha ugbayol vev, nahan ve hemba eren tom u pasen kwagh u Yehova la gbar gbar man sha gbashima kpaa.” Nyian kpa, ka awashima wase je la. Anmgbianev asev ka vea hide a hii u pasen ior kwagh nahan, ve zua a ishimataver shi mbawanndor a ve mba ve lu ken ican la kpa ve taver ve ishima.—Ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4.
13 Nenge ase akaa a mba yange i na ve iwasen shighe u aahe er ve, nahan ve hide ve hii u pasen kwagh shi ve zua a ishimataver ken tom ne la ve er yô. Anmgbian ugen kaa ér: “Tsombor wam yange u due kwaghpasen nahan kwagh ne wase se kpen kpen. Er se lu nôngon u surun mbagenev asema yô, ishima kera nyian se sha kwagh wase ga.” Anmgbian u kwase ugen kaa ér: “Er m lu eren akaa a ken jijingi yô, m kera ver ishima sha akaa a yange saa ior ishe kpishi la ga. Nahan ishima kera nyian mo ga.” Anmgbian u kwase ugen kpa kaa ér: “Er se lu a tahav sha kwagh môm ga nahan kpa, kwaghpasen yange wase tsombor wam u fan kwagh u ua er yô. Er se lu lamen a mbagenev, ôron ve kwagh u tar u he la yô, kwagh ne seer taver jighjigh u se ne ser a va gema akaa cii aa hingir a he la.”
14 Kwagh u ken jijingi ugen u ka i gba u anmgbianev mba aahe a er ve la vea hide a hii u eren fese yô, ka u zan mbamkombo. Nenge ase kwagh u yange er anmgbian u kwase, Kiyoko, u a zurum anyom 60 yô. Zum u tar tenger, mngerem vihi ior akaa yô, akaa a anmgbian u kwase ne cii saa, mase shin akondo a a lu a mi iyol kua akôv a a wa la tseegh. Kiyoko fa kwagh u una er ve una za hemen a uma ga. Hen shighe la, ortamen ugen va kaa a na ér vea er mkombo u tiônnongo ve shin mato na. Kiyoko kaa ér: “Ortamen ugen vea kwase na man anmgbian u kwase ugen vea mo se tema shin mato, se er mkombo la tiônôô; kpa kwagh er kpilighyol yô, er se lu eren mkombo ne la, kwagh u tartenger la gba been mo ken ishima tsô. Ishima gbam shimi kpishi je. Mkombo la wasem u nengen er ka sea kumba vea Mbakristu mbagenev ve kwagh la a wase kpishi yô.” Anmgbian u kwase ugen u yange za mkombo zum u aahe er hen ijiir na kera yô, ôr kwagh u mbamkombo mbara ér: “Yange ve wasem u wan ishima!”—Rom. 1:11, 12; 12:12.
Tom u Wasen Mba Aahe a Er Ve la Ngu Ve a Mbamtsera mba Tsan Gbem
15, 16. (a) Ka mtsera u nyi lu u Mbakristu mba ken Korinte kua Mbakristu mbagenev vea zua a mi ken tom u nan mba aahe a er ve la iwasene? (b) Se kpa se fatyô u zuan a mtsera ken tom u nan mba aahe a er ve iwasen sha ayange ne nena?
15 Er Paulu lu ôron kwagh u tom u nan iwasen la, a pase Mbakorinte mbamtsera mba ve kua Mbakristu mbagenev vea zua a mi ken tom ne la kpaa. A kaa ér: ‘Ka saren ve [Mbayuda mba ve lu Mbakristu ken Yerusalem la] a ven, mba eren msen sha ci wen kpaa, sha ci u mrumun u sha mhôôn u Aôndo u a ngee ken ven yum la.’ (2 Kor. 9:14) Lu u erdoo u Mbakorinte la una mgbegha Mbayuda mba ve lu Mbakristu mbara u eren msen sha ci u anmgbianev vev mba ken Korinte, kua mba ve lu Atôatyev la kpaa, shi vea hemba doon ve ishima cii.
16 Iyoukura i Disemba 1, 1945 la yange i ôr kwagh u mkaanem ma Paulu man sha u tesen mbamtsera mba ve lu ken tom u wasen mba aahe a er ve sha ayange ase ne la, i̱ kaa ér: “Zum u mbagenev ken nongoior u Aôndo ve er iyua sha u wasen mbagenev ken nongo ne yô, ieren ve ne ngi i va a mzough kpen kpen je!” Mba ve ne ayol a ve u eren tom u nan iwasen nyian ne mba nengen a mzough la. Ortamen ugen u yange er tom u nan mba mngerem vihi ve akaa iwasen yô, kaa ér: “Tom u wasen mba aahe a er ve ne, na yô m hemba ngun ikyua a anmgbianev av hegen cii.” Anmgbian u kwase ugen u i na un iwasen yô, wuese iwasen la kaa ér: “Mzough wase u anmgbianev la ka kwagh u a tese ér hegen je kpa se mba benden mafo u Paradiso u a lu van la yô.”—Ôr Anzaakaa 17:17.
17. (a) Mkaanem ma i nger ken Yesaia 41:13 la zua sha tom u nan mba aahe a er ve iwasen la nena? (b) Tese akav er tom u nan mba aahe a er ve iwasen la u ve Yehova a icivir, shi u seer taver mzough wase yô. (Shi nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “ Ior mba ken Ityar Wue Wue mba Ve Ne Ayol a Ve u Nan Iwasen La.”)
17 Shighe u mbatomov mba nan iwasen mbara ka vea za sôôn ape aahe a er la yô, anmgbianev asev ve nenge a mimi u ityedezwa i Aôndo ne sha gbenda u kpilighyol, i̱ kaa ér: “Mo, TER, Aôndo wou, M kôr uwegh ough ku yanegh; M kaa a we Mer: De cie ga, M wasen we.” (Yes. 41:13) Anmgbian u kwase ugen u aahe yange er hen ijiir na yô kaa ér: “Er m nenge a akaa a a vihi la yô, m tôô mer kwagh hembam a hemba je ve, kpa Yehova naregh uwegh nagh. Anmgbianev nam iwasen je gande ôron.” Aahe yange er hen ijiir igen la, ayange nga kar yô, mbatamen mbagenev uhar nger washika sha ci u atôônanongo a ve, kaa ér: “Tartenger ne na ior kpishi ishimavihin, kpa se nenge a iwasen i Yehova a ne se sha ikyev i anmgbianev asev la. Se vande ôron kwagh u tom u wasen mba aahe a er ve la, kpa hegen ne i er tom ne se nenge sha ashe ase.”
We u Fatyô u Eren Tom ne Kpa?
18. Aluer u soo u eren tom u wasen mba aahe a er ve la yô, ka nyi i doo u ú ere? (Shi nenge ngeren u a lu a tinekwagh ér “ Kwagh Ne Yange Gema Uma Na” la.)
18 We kpa u soo u zuan a msaanyol u tom u wasen mba aahe a er ve la u ve a mi laa? Wea soo yô, fa wer ashighe kpishi ka ken anmgbianev mba ve eren tom u maan Ayou a Tartor la ka i tsua mba vea za er tom ne ye. Nahan ôr mbatamen ou wer u soo u fiir foom u eren tom ne. Ortamen ugen u a fe tom u wasen mba aahe a er ve yô, wa kwagh nahan ér: “De gbe zan hen ijiir i aahe a er tsô ga, saa Kômatii u Nengen sha Tom u Wasen Mba Aahe a Er Ve La una kaa ér u za.” Ka nahan ve, a er tom u wasen mba aahe a er ve la sha inja sha inja ye.
19. Mba eren tom u nan mba aahe a er ve iwasen la ka ve tese ér se mba mbahenen mba Kristu mimi mimi nena?
19 Sha mimi yô, tom u nan iwasen ne ka gbenda u injaa u kuran tindi u Kristu u a kaa ér, “doo nen ayol a en” la. Ka sea doo ayol a ase nahan yô, kwagh la a tese ér mimi je, se mba mbahenen mba Kristu. (Yoh. 13:34, 35) Aôndo ver se nyian je gande, se mba a mbatomov kpishi mba ve ne ayol a ve u eren tom u wasen mba ve suen Tartor u Aôndo, u ú ve Yehova a icivir la!
^ par. 3 Ityough kin time sha tom u nan mbananjighjigh a vese iwasen. Nahan kpa, ashighe kpishi, mba ve lu Mbashiada ga la kpa ka i na ve iwasen ne.—Gal. 6:10.
^ par. 5 Paulu yange ôr ishember i di·aʹko·nos (ortom) la, sha u pasen kwagh u “udiakon.”—1 Tim. 3:12.
^ par. 10 Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Aiding Our Family of Believers in Bosnia” (“U Wasen Tsombor Wase u Mbananjighjigh u ken tar u Bosnia”) ken Iyoukura i Novemba 1, 1994, peeji 23-27.
