1, 2. (a) Mpav ngu hemban seer sha tar nyian nena? (b) Ka mbampin mba nyi se na mlumun sha mi ken ngeren nee?

ZUM u anmgbian u kwase ugen ken vegher u Yuropa ugen la lu henen sha mlu na u ngise yô, a kaa nahan ér: “Hii iyev wam je, ka ieren i mimi ga tseegh m nengen a mi ye. Kwagh la yange na yô, m soo gbenda u gomoti u tar wam hemen la ga, nahan m dondo kwagh u ior kpishi nengen ér ka kyampen i hendan a gomoti la. Jim je yô, yange m lu ishiôr i orgen u eren tswam kpoghuloo yô, se lu imôngo anyom kpishi.” Anmgbian ugen ken vegher ugen u Afrika kpa ngise nengen ér ipila i eren ka kwaghbo ga. A kaa ér: “Yange m na jighjigh mer, zwa wam hemba doon a ijô igen i ior ve lamen cii, maa m nyôr pati u eren. Yange i kaa a vese ér se wuan mba ve lu ken ikwe patii igen la, kua mba ve lamen zwa môm a vese kpa ve gem ve lu ken ikwe patii igen cii. Se wua sha iwange.” Anmgbian u kwase ugen u a lu ken vegher u Yuropa ugen yô, kaa ér: “Yange m nyaghen ior, shi or u nan lu marnya u tar wam ga, shin kwaghaôndo u nan a kaha a u wam cii m kôr nan ihyom.”

² Ior kpishi nyian mba a ieren i ngise iorov mba utar mba se ter kwagh ve sha heen ne kpa lu a mi la, man iyenge ne ngi seer a seer. Iniongo i eren tswam keren tseeneke ta ijar, shi ior mba van a mpav  shin nôngon num sha ikyaa i patii mba seer a seer. Shi ken ityar kpishi ka tswamen mba ve lu mar inya ga la. Bibilo vande kaan je ér ken ayange a masejime yô, ior kpishi vea “soo u himen iyongo . . . ga.” (2 Tim. 3:1, 3) Er mpav a lu hemban ngeen sha tar yum ne, Mbakristu vea er nan ve vea za hemen u lun ken mzougho? Se fatyô u henen akaa kpishi sha gbenda u Yesu eren kwagh sha ayange a na, a kwagh u patii taver yum la. Se lu timen sha atôakaa a vesen atar ken ngeren ne. Ka a je ne: Yesu yange venda u wan ave sha akaa a patii sha ci u nyi? Yesu yange tese er i gbe u ior mba Aôndo vea ta ikyaa a ma kwe patii ga la nena? Man Yesu yange tese se ér doo u se eren tswam ga nena?

3, 4. (a) Ka nyi Mbayuda kpishi lu veren ashe a mi sha ayange a Yesu laa? (b) Mnenge u Mbayuda ne yange bende a mbahenen mba Yesu nena?

³ Mbayuda kpishi mba Yesu pasen ve kwagh la kera soo u lun sha ikyev i hemen u Mbaroma ga. Annongo u Mbayuda ugen u hembanato lu tuur ior ken ityô ér ve hendan a hemen u Mbaroma. Ior mban kpishi lu dondon ieren i Orgalilia ugen u i yilan iti na ér Yuda yô. Or ne kpa lu uma sha shighe u Yesu la. I senge ér or ne ka mesiya, kpa lu aie cica, shi tsume a ior kpishi. Orngeren yiase i Mbayuda ugen u i yilan iti na ér Josephus yô kaa ér, Yuda ne lu “tuur ior nav ken ityô ér ve hemba ato shi kaa ér hanma or u nan lumun u tan Mbaroma kpandegh cii nan ngu or u cian kwagh.” Yange Mbaroma va wua Yuda ne. (Aer. 5:37) Mbayuda mba hendan a Mbaroma mban, mbagen hingir u eren tswam je kpaa sha u nôngon ér vea kure awashima ve ne.

⁴ Dugh mba eren tswam mbara sha kpa, Mbayuda mbagen kpishi lu enger ashe keghen mve u Mesiya. Ve lu henen ér Mesiya una va, a va yima ve sha ikyev i Mbaroma, shi una gema Iserael a hingir ikyurior i ageegh er ngise lu nahan shi vea lu sha tseeneke ve. (Luka 2:38; 3:15) Mbagenev kpishi lu henen ér Mesiya una ver tartor shin tar ne ken Iserael. Una eren kwagh ne yô, Mbayuda umiliôn imôngo mba ve lu sha ajiir agen wue wue la vea hide ken tar ve. Aluer u umbur yô, kwa gen la Yohane u eren batisema kpa pine Yesu ér: “Ka We Un u U lu van ne, shin se̱ ver ishima sha ugenee?” (Mat. 11:2, 3) Alaghga tsô Yohane soo u fan aluer orgen ngu van u nana er hanma kwagh u Mbayuda lu veren ashe a mi la yô. Mbahenen uhar mba ve zua a Yesu sha gbenda u yemen ken Emou shighe u nder shin ku la kpa lu a ishimaveren ér Yesu una yima Iserael. (Ôr Luka 24:21.) Shi shighe kar kpuaa yô, mbaapostoli mba Yesu kpa pine un ér: “Tere, ka hen shighe ne man Ú hide Mbaiserael a tahav mbu veren tor ve ayol a ve yee?”—Aer. 1:6.

5. (a) Er nan ve ior i Galilia soo ér Yesu a hingir tor ve? (b) Yesu yange kôôm mhen ve la nena?

⁵ A shi nan kpa lu akaa a ve lu veren ashe a mi ne na ior i Galilia soo ér Yesu a hingir tor ve ye. Alaghga ve lu henen ér Yesu fa iliam tsembelee, ka a bee ior angev shi a na ior kwaghyan je kpaa, nahan a kuma u lun orhemen. Yange Yesu ne iorov 5,000 kwaghyan yô, a kav awashima ve la wang. Bibilo kaa ér: “Tsô er Yesu kav er ve sôôn u kôron Un sha apera, nan Un tor nahan yô, A shi A kar, A yem sha uwo, Un tswen.” (Yoh. 6:10-15) Kpernan yô, alaghga tsô gong gong la pande shighe u ve per Zegemnger u Galilia ve lu yande la yô. Yesu maa pase ior mban kwagh u tom na. Yange va u va tesen ve kwagh u Tartor u Aôndo, lu u eren akaa a iyolough sha ci u mtsera u ikyurior la ga. A kaa a ve ér: “De kera eren nen tom sha ci u kwaghyan u a saan ishe ga, kpa i̱ lu sha ci u kwaghyan u a lu zan zan uma u tsôron” la.—Yoh. 6:25-27.

6. Yesu yange tese wang ér un soo u lun tor shin tar ne ga nena? (Nenge foto u lu sha mhii u ngeren ne la.)

⁶ Shighe u shi cuku Yesu una kpe la, A kav  er mbadondon un kpishi lu veren ashe ér una ver tartor shin tar ne ken Yerusalem yô. A kôôm mhen ve la sha u ôron ve injakwagh i sha kwagh u pam. Injakwagh la tese ér, a gba u Yesu u a lu “Oricivirigh” la una yem, shi shighe a kar cii ve una hide ye. (Luka 19:11-13, 15) Yesu shi yange pase Pontiu Pilatu wang ér un ngu ave sha kwagh u pati u tar ne ga. Pilatu pine un ér: “U ngu tor u Mbayuda?” (Yoh. 18:33) Alaghga gomna ne lu cian ér Yesu una na ior a mough ayôôso a na, man kera kpa ambaakaa ne lu vanden zan hemen shighe u Pilatu lu hemen la. Kpa Yesu kaa a na ér: “Tartor Wam ka u shin tar ne ga.” (Yoh. 18:36) Yesu venda u nyôron iyol ken pati u eren sha ci u Tartor na lu u Sha. A kaa a Pilatu ér tom na shin tar ne yô, ka u una “pase mimi.”—Ôr Yohane 18:37.

7. Er nan ve alaghga a taver se u palegh u tan ikyaa a ma kwe patii ken ishima yase?

⁷ Aluer se fa tom wase wang er Yesu kpa fa tom na nahan yô, se palegh u tan ikyaa a ma gomoti shin kwe patii shin ior mba hendan a gomoti, aluer ka ken ishima je kpaa. Alaghga kwagh ne a lu zange ga. Ortamen u ningir sha ugen kaa ér: “Ior mba seer wan ave sha akaa a patii hen haregh wase shin soon ér vea gema akaa. Ior kpishi soo tar ve kar ikyaa inya, shi ve nenge ér aluer ior vev mba hemen ve yô, akaa a lu ve guda. Kpa kwagh er doo yô, anmgbianev mba ken mzough her shi ve ver ishima ve sha u pasen loho u dedoo u Tartor. Ka Yehova tseegh ve veren ashe a na ér una va bee a ifer kua mbamzeyol mbagen mba se tagher a mi ne ye.”

8. Sha ayange a Yesu la, i nzughul a Mbayuda kpishi nena?

⁸ Ashighe kpishi ka ieren i mimi ga shin i nzughul a ior la ka i na ve ior ve nyôr pati u eren ye. Kpandegh ku tan lu zayol u vesen sha shighe u Yesu la. Jim je yô, ihyembeato i Orgalilia u i yilan ér Yuda la kpa yange i hii shighe u Mbaroma soo ér vea nger iyengeior sha er hanma or nana taan kpandegh la. Yange i gba u ior mba ve lu sha ikyev i hemen u Mbaroma cii kua mba Yesu lu lamen a ve la vea taan kpandegh sha akaa er ikyav man inya kua uya nahan. Heela tseegh ga, mbangoholkpandegh nyighen ior nahan kwagh ne a vihi ior kpishi. Ashighe agen mbangoholkpandegh yange ve za na mbahemenev mba gomoti inyaregh sha er a ver ve sha iantom i vesen yô, nahan ve zua a tahav mbu yan mtsera sha kpandegh ku i ngohol hen ior la. Sakiu u yange lu orvesen u mbangoholkpandegh ken Yeriko la kpa hingir ornyar sha u mbien ior. (Luka 19:2, 8) Man lu kwagh u ve kpishi ve eren je la.

9, 10. (a) Mbaihyomov mba Yesu yange ve nôngo ér vea mee un a nyôr a na ken kwagh u patii nena? (b) Ka nyi se hen ken mlumun u Yesu na laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

 ⁹ Mbaihyomov mba Yesu yange ve soo ér vea mee un a gba ken zwa sha ikyaa i kpandegh ku tan. Yange ve lu ôron kwagh u kpandegh ku “Shisar,” ku i taan sha sule môm sha ityough ki hanma or u gomoti u Roma hemen nan la. (Ôr Mateu 22:16-18.) Ka kpandegh ku yange ku hemba nyoon Mbayuda iyol je la. Yange ku tese ér mba sha ikyev i Mbaroma. “Mbapatii mba Herode” mba yange ve va a ikyaa ne la lu henen ér aluer Yesu kaa ér gba u a taan kpandegh ga yô, vea kaa ér ngu orihyom u Mbaroma. Kpa shi aluer Yesu kaa ér doo u tan kpandegh yô, ior a de u dondon un.

¹⁰ Yesu yange er kwagh sha kwaghfan sha er una ta ikyaa a vegher môm ga yô. A kaa a ve ér: “Na nen Shisar akaa a a lu a Shisar yô, Aôndo kpaa na nen Un akaa a a lu a Aôndo yô.” (Mat. 22:21) Yesu yange fa er mbangoholkpandegh nyighen ior yô, kpa lu kwagh u ver ishima sha mi la ga. Yange ver ishima sha kwagh u Tartor u Aôndo, u ua va bee a mbamzeyol mba uumace la. Sha nahan yô, a ver mbadondon un cii ikyav. Vea nenge ér mba a ityôkyaa i vough shi ka i injaa je kpa, mayange gba u vea nyôr iyol ken akaa a patii ga. Ka Tartor u Aôndo kua perapera na Mbakristu ve keren ye. Sha nahan yô, kwagh gbe se u wan zwa sha aferakaa a mbapatii ve eren la ga, shi se mba lamen dang sha akaa a ve eren sha mi ga la kpaa ga.—Mat. 6:33.

11. Se wase ior a isharen i se lu a mi ser ma i eren kwagh a ior sha mimi la sha gbenda u vough nena?

¹¹ Mbashiada mba Yehova kpishi ngise ve teman zwa ving sha akaa a patii ga, kpa hegen ve de. Anmgbian u kwase ugen ken Great Britain kaa ér: “Yange m henen gbar kwaghhenen u i yer ér social studies la ken yunivasiti yô, maa m hingir u lun a mhen u hendan a gomoti la ken a mo. M soo mer me lu sha ahenga a ior mba soon ér ior il kpa ve eren kwagh sha ishima ve la, sha ci u i nzughur a vese shighe lihe. Er m fa kwaghnyiman tsema tsema nahan kpa, a been kera yô, ishima yam i mem ga, mkposo a lu ga. Yange m fa mer, ka ken ishima i lu u a hii dughun akaa a ka a na ve ior ve nzughul a mbagen sha ci u ityô ve shin ape ve dugh la ga. Kpa m va hiin Bibilo i henen yô, m kav er i lu ken ishima yam je i gbe u me hii dughun mhen ne kera yô. Man lu anmgbian u kwase ugen u lu kwase buter yô, wa ishima, wasem u eren kwagh ne ye. Hegen ne, m ngu eren pania u keke hen tiônnongo u i eren mkombo ken iliam i sha ave yô, shi m ngu henen u pasen hanma injaor cii kwagh.”

12. Ka “kwa” u nyi Yesu ta mbahenen nav icin ér ve wa ikyo sha mi?

¹² Sha ayange a Yesu la, ashighe agen kwaghaôndo a nungwa vea pati. Takerada u i yer ér Daily Life in Palestine at the Time of Christ (Uma u Ayange Ayange ken Palesetina sha Shighe u Kristu) la kaa ér, “iniongo i kwaghaôndo i Mbayuda pav lu ker kposo kposo la zua sha kwagh u se yer ser ikwe patii la.” Nahan Yesu ta mbahenen nav icin ér: “Ver nen ishima, kuran nen ayol a en sha kwa u Mbafarishi kua kwa u Herode la.” (Mar. 8:15) A shi nan kpa Herode u Yesu ter heen ne, lu mbapatii mba ve dondon kwe patii u Herode la lu ôron kwagh ve ye. Pati u Mbafarishi la di gema lu mba ve soo ér Mbayuda ve lu sha tseeneke ve yô. Ivangeli i Mateu tese ér Yesu yange ter Mbasadushi kpaa ken kwaghôron na ne. Kpa mba ken pati u Mbasadushi yô, soo ér Mbaroma ve hemen her sha ci u Mbaroma veren ve sha aan a vesen, nahan ve lu a tahav. Yesu ta mbahenen nav icin gbang gbang ér ve kura ayol a ve sha kwa shin atesen a iniongo i itiar ne. (Mat. 16:6, 12) Kwagh er doo yô, zum ne Yesu yevese tor u ior soo u nan un la, shighe lu a kar kpishi ga, maa lu va tan mbahenen nav icin ne ye.

13, 14. (a) Akaa a patii man a kwaghaôndo yange va a ayôôso nena? (b) Aluer i nzughul a we shin i er kwagh a we sha mimi ga kpa, er nan i doo u eren tswam ga? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

 ¹³ Kwaghaôndo ka una nungwa a pati shin una waan ave sha akaa a patii yô, ayôôso nga ngôôr duen ga. Yesu yange pase mbahenen nav ér ve de we ave sha akaa a patii ga cii. Kwagh ne kpa ka ityôkyaa i yange na ve upristi mba tamen kua Mbafarishi soo u wuan Yesu yô. Yange ve lu cian ér ior vea gema ungwan Yesu nahan vea de u dondon ve. Tsô ve kaa ér: “Aluer se de Un u zan hemen nahan yô, ior cii vea na Un jighjigh, nahan Mbaromanu vea va, vea va ngohol ijiir yase ne kua nongo wase kpaa.” (Yoh. 11:48) Nahan Zegepristi Kayafa maa due a gbenda u vea wua Yesu yô.—Yoh. 11:49-53; 18:14.

¹⁴ Tugh mbu il ka gbe ken atô yô, Kayafa tindi shoja ér ve za kôr Yesu. Yesu vande fan er ve wa ishima u wuan un yô, nahan zum u lu yan kwaghyan u masetyô vea mbaapostoli nav la, a kaa a ve ér ve tôô usanker. Usanker uhar tseegh kpa vea kuma u tesen mbaapostoli nav kwagh a mi. (Luka 22:36-38) Hen tugh mbu shon môm la, Peteru bur or tough ken mba ve va u kôron Yesu la. A shi nan kpa vihi un kpishi er i er kwagh a Yesu sha mimi ga, i lu va kôron un tugh yô. (Yoh. 18:10) Kpa Yesu kaa a Peteru ér: “Wa sanker wou ken vaa, gadia mba ve tee sanker cii á wua di ve sha sanker.” (Mat. 26:52, 53) Kwagh u Yesu tese ne maa zua sha msen u vande eren sha ci ve hen tugh mbura ér gba u vea lu ior i tar ne ga la. (Ôr Yohane 17:16.) Ka Aôndo tseegh i gbe u una bee a ieren i mimi ga ye.

15, 16. (a) Mkaanem ma Aôndo wase Mbakristu u palegh ayôôso nena? (b) Yehova ka una kenger shin tar nahan, ka mkposo u nyi ka a nenge a mi hen atô u ior nav a ior i tar nee?

¹⁵ Anmgbian u kwase u ken veghertar u Yuropa u se vande ôron kwagh na la kpa yange va kav nahan. A kaa ér: “M nenge yô, tswam ngu been a ifer shin ieren i nzughul a ior la ga. Ashighe kpishi ior mba ka ve nyôr tswam u eren la, ka ve za hingir u kpen. Kwagh la shi ka a na ishima i vihi mbagen kpishi. Yange m va hen kwagh u doon mo kpishi ken Bibilo. I wasem u kaven ér ka Aôndo tseegh una na a gema eren kwagh a ior sha mimi shin tar ye. Man ka loho u m lu pasen ken anyom 25 a karen ne je la.” Anmgbian u ken Afrika la di ta iwange na la kera, gema tôô “sanker u Jijingi,” ka Mkaanem ma Aôndo je la, ngu pasen mbawanndor a na loho u bem, kera we ikyo sha zwa u ve lamen ga. (Ef. 6:17) Yange kwase u ken veghertar u Yuropa ugen la di hingir Kwaseshiada yô, a vôso anmgbian u ken kweior ugen u ngise kôr u ihyom yô. Ve mba utar mban cii gema mlu ve sha ci u sar ve u lun er Kristu nahan.

¹⁶ Mbamgem mban mba a inja kpishi je! Bibilo tôô uumace kar sha zegemnger u a lu kpianger kpishi, bem a lu ker ga yô. (Yes. 17:12; 57:20, 21; Mpa. 13:1) Er akaa a patii ka a mgbegha ior u eren ayôôso shi a va a mpav hen atô ve shi a mgbegha ve, ve hingir u eren tswam u vihin tsung nahan kpa, se yô se mba ken bem man mzough. Yehova ka una nenge er tar wase ne u pav, mzough a lu ga; kpa una gema a nenge er ior nav ve lu ken bem yô, ka i saan un iyol je ka u henen a hen ga.—Ôr Sefania 3:17.

17. (a) Ka igbenda itiar i nyi se fatyô u seer taver mzough wase? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u a dondo laa?

¹⁷ Se nenge igbenda itiar i se fatyô u seer taver mzough wase u Mbakristu la yô, ka i je ne: (1) Se mba suur sha Tartor u Aôndo u Sha la, ser ka u ua va bee a ieren i mimi ga man i nzughul a mbagen la ye, (2) Se mba we ave sha akaa a patii shin tan ikyaa ken ma nongo ga, shi (3) se mba eren tswam ga. Nahan cii kpa, alaghga ashighe agen se kôr ityough ga yô, ieren i nyaghen mbagenev sha ci u mlu u kwavyolough ve la ia soo u van a mpav hen atô wase. Ngeren u dondon ne una tese se er se fatyô u nôngon a kwagh ne vough er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la yô.