1. Er nan ve u ne jighjigh a akpelan shio wer Mkaanem ma Aôndo ma a tahava? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ER SE lu ior mba Yehova yô, se na jighjigh a akpelan shio ser, mkaanem ma Aôndo “ma uma je, ma tem gbilin ga [shin “ma a tahav”, NW].” (Heb. 4:12) Se nyian kpishi se lan tahav mbu Bibilo i lu a mi u geman ior la ga. Anmgbianev asev mba nomso man mbakasev mbagenev yange ve lu mbaiv shin mbaidyarev gayô mba man mcimbim ma garen ityough ker. Mbagenev yange ve lu a kwagh ave ken tar ne, kpa saan ve iyol ken uma ga. (Orpa. 2:3-11) Ashighe kpishi ior mba yange ve tôô ér kwagh hemba ve ken uma ne yô, va hingir u lun a ishimaverenkeghen sha ci u tahav mbu Bibilo i lu a mi u geman ior la. Ken anyom a karen ne, doo se kpishi u ôron kwagh u ambaaior la ken ngeren mba ken Iyoukura mba i dugh a mi sha itinekwagh i í kaa ér, “Bibilo Gem Ior” la. Shi se nenge er or ka nana hingir Orkristu je kpa, nan za hemen u yan ikyar a Yehova kôôsôô sha iwasen i Bibilo yô.

2. Mkaanem ma Aôndo yange ma er tahav sha ayange a mbaapostoli la nena?

² Kpiligh se iyol er ior kpishi nyian ka vea hen Mkaanem ma Aôndo ve, ve gema inja kpishi nahan ga. Kwagh ne ka a umbur se kwagh u anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve lu a  ishimaverenkeghen i yemen sha, mba ve lu sha ayange a mbaapostoli la. (Ôr 1 Mbakorinte 6:9-11.) Paulu yange teren ior mba vea ya dyako u Tartor u Aôndo ga la cii yô, a kaa wener: ‘Kape ne mbagenev kpaa ne vande lun la.’ Kpa sha iwasen i Ruamabera man icighan jijingi u Aôndo yô, ve gema uuma vev. Er mbagenev hingir Mbakristu kera la kpa, ve er akaabo a vesen a yange vihi ikyar i ve ya a Yehova la yô. Bibilo ôr kwagh u Orkristu ugen u i shighe un mkurem, u yange i va hingir u a dugh un ken tiônnongo kera, kpa shighe kar yô, i hide a na her yô. (1 Kor. 5:1-5; 2 Kor. 2:5-8) Ka kwagh u taver se ishima kpishi er anmgbianev asev ve tagher a mbamtaver kposo kposo kpa ve hembe mbamtaver mban sha iwasen i Mkaanem ma Aôndo yô.

3. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

³ Er Mkaanem ma Aôndo ma lu ikyagh ki tomov ki lun a tahav kpishi, shi se lu a ma yô, se soo u eren tom a mi sha gbashima er se fetyô la cii. (2 Tim. 2:15) Ken ngeren ne, se lu timen sha igbenda i se fatyô u tesen ser Mkaanem ma Aôndo ma a tahav (1) ken uma wase, man (2) sha shighe u se dugh kwaghpasen, kua (3) shighe u se lu nan kwaghôron sha tsembe la kpaa. Kwagh ne una wase se se soo Ter wase u sha, u se doo un ishima shi a tesen se kwagh u una lu se a inja la, shi se wuese un kpaa.—Yes. 48:17.

4. (a) Ka nyi se er keng ve mkaanem ma Aôndo ma a lu se a iwasene? (b) Ka u ker shighe u ôron Bibilo ayange ayange nena?

⁴ Saa se ôron Mkaanem ma Aôndo fele fele, sea fatyô je yô, se ôron ma hanma sev ve ma a wase se ye. (Yos. 1:8) Se mbagenev kpishi se mba a ityom ave ngee. Nahan cii kpa, doo u se soo ser ma kwagh a yange se u ôron Bibilo sha ashighe a se ver u ôron i la ga, shin a̱ lu ityom i injaa i se eren la je kpaa. (Ôr Mbaefese 5:15, 16.) Ior mba Yehova kpishi ker igbenda i vea zuan a ian i ôron Bibilo ayange ayange yô, a̱ lu pepe gayô atetan shin aikighe. Ve kpa ka ve ken ishima er yange lu orpasalmi ve ôr mkaanem man nahan, wener: “Atindiakaa a Ou, doom ishima zee! Kam kwagh u shin henen sha mi didi.”—Ps. 119:97.

5, 6. (a) Ka a inja u se gbidyen kwar sha ci u nyi? (b) Se er nan ve se gbidyen kwar tsembelee? (c) U ôron Mkaanem ma Aôndo shi gbidyen kwar sha mi la wase u nena?

⁵ Dugh u ôron Bibilo kera yô, shi ka a inja u se gbidyen kwar sha kwagh u se er la kpaa. (Ps. 1:1-3) Ka er se er nahan la ve, se hemba fan gbenda u se dondo kwaghfan u Bibilo u a lu a inja tsung la ken uuma asev ye. Sha nahan yô, sea ôron Bibilo i i gber a gber sha takerada shin i í we sha ma anar u eren tom er kômputa nahan kpa, se soo ser se na Mkaanem ma Aôndo ian ma gema asema a ase.

⁶ Se er nan ve se gbidyen kwar sha kwagh u se er ken Bibilo la tsembelee? Mbagenev ka vea ôron Bibilo yô, ve tamber ve pine ayol a  ve mbampin er mban nahan ér: ‘Ijiir ne tesem nyi sha kwagh u Yehova? M ngu vanden dondon kwaghwan u m zough a mi heen ne ken uma wam nena? Me seer dondon kwaghwan ne ken uma wam nena?’ Ka sea gbidyen kwar sha Mkaanem ma Aôndo, shi sea eren msen yô, ishima i mgbegha se, se hemba dondon kwaghwan u Bibilo la ken uma wase. Se er nahan yô, Mkaanem ma Aôndo ma a er tahav ken uma wase kpishi je.—2 Kor. 10: 4, 5.

7. Doo u se er tom a Mkaanem ma Aôndo ken kwaghpasen wase nena?

⁷ Ka nyi ia wase se ve se pase ior Mkaanem ma Aôndo tsembelee shighe u se dugh kwaghpasene? Kwagh u hiihii yô, ka u ôron ma fele fele shighe u se lu pasen ior kwagh shi se lu tesen ve la. Anmgbian ugen yange pase kwagh ne kaa ér, “Aluer u ngu pasen kwagh vea Yehova iyol na sha uya uya nahan, u lam we tswen tswen, shin u na un ian wer a̱ lama? Kwagh u yange lu ôron jighilii yô, wener: Ka sea bugh Bibilo sea ôr shighe u se dugh kwaghpasen yô, se lu nan Yehova ian ser a lam a or u se lu pasen nan kwagh la. Aluer se ôr ivur Bibilo i í zough sha kwagh u se lu pasen la yô, ia hemba wasen orya la a nyityôkwagh i ma se ôr iyol yase la cii. (1 Tes. 2:13) Pine iyol you wer, ‘M ôron mba m pasen ve loho u dedoo la avur a Bibilo sha hanma ian i i dugh cii kpa?’

8. Er nan ve i gbe u se ôron di a ôr ior avur a ruamabera shighe u se dugh kwaghpasen tseegh tsô ga?

⁸ Nahan kpa, ka u se ôron di a ôr ior avur a Bibilo tseegh tsô ga. Sha ci u nyi? Sha ci u mbakpishiv fa Bibilo kpuaa tseegh, shin ve fa ga kuaa. Sha ayange a mbaapostoli la kpa ior lu nahan, nyian kpa amba la ban ga. (Rom. 10:2) Sha nahan yô, doo u se gba tôôn tsô ser zum u se er or ivur Bibilo yô, nana gba kaven kwagh u i lu ôron la tsô ga. A doo u se hide se time sha ivur la, alaghga je yô se hide se kimbir asember a hange hange agen ken ivur shon, shi se ta iwanger sha mi. Se er nahan  yô, kwagh ne una na Mkaanem ma Aôndo ma a hemba kôron mba se pasen ve kwagh la ken ishima.—Ôr Luka 24:32.

9. Se ôr kwagh u a tese ér se na Bibilo icivir shighe u se soo u ôron or avur a Bibilo nena? Tese ikyav.

⁹ Shi aluer se soo u ôron ma ivur Ruamabera yô, doo u se vande ôron kwagh u a tese ér se na Bibilo icivir yô. U tesen ikyav yô, se fatyô u kaan ser, “De se nenge kwagh u Aôndo u a gbe se la a kaa sha itinekwagh ne yô.” Aluer se mba lamen a or u nan eren kwaghaôndo u Mbakristu ga yô, se fatyô u kaan ser, “Nenge ase kwagh u Icighanruamabera a pase se ne.” Shin aluer se mba lamen a or u nan eren kwaghaôndo ga kuaa yô, se fatyô u kaan ser, “Í lu nahan u ungwa injakwagh i ngise ne vee?” Doo u se wa ikyo sha mlu u hanma or u se zough a nan cii, nahan se nyôôso loho wase u zua sha mlu u nan la.—1 Kor. 9:22, 23.

10. (a) Ôr kwagh u anmgbian ugen yange due kwaghpasen ve za hemen yô. (b) U nenge a tahav mbu Mkaanem ma Aôndo ken kwaghpasen wou nena?

¹⁰ Anmgbianev kpishi nenge ér ka vea ôron ior Mkaanem ma Aôndo shighe u ve dugh kwaghpasen yô, kwagh ne a wase mba ve pasen ve kwagh la kpishi. Nenge ase ikyav ne. Anmgbian ugen yange hide za sôr organden ugen, u yange ôr umagazin asev anyom wa karen yô. Anmgbian ne na di or la Iyoukura i i sember duen a mi la maa kar yem ga, kpa a ôr ivur Bibilo igen ken Iyoukura shon. Yange ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4, pe i kaa ér: “Ter u A lu a mhôônom ma zungwen man . . . Aôndo u A lu a ishimasurun cii . . . surun se asema sha atsan a ase cii” la. Mkaanem mara yange ma doo or la je, a kaa ér anmgbian la shi a ôr avur la. Or la yange pase er un vea kwase na ve lu keren or u nana sur ve ishima yô. Kwagh la na yô, a soo u fan kwagh u Bibilo seer. Sha mimi yô, Mkaanem ma Aôndo ma eren tahav ken tom wase u pasen kwagh la.—Aer. 19:20.

11. Ka nyi i gbe u anmgbianev mba ve ne akaaôron sha tsembe la vea ver ishima u erene?

¹¹ Se cii ka i doo se u zan mbamkombo asev kua mbamkohol mbavesen man mbakiriki cii. Ityôkyaa i vesen i se ze mbamkombo mban yô, ka u za civir Yehova. Shi ityesen i ka se zua a mi la kpa, ka i wase se kpishi je. Anmgbianev mba ve ne akaaôron sha mbamkombo man mbamkohol mban mba a ian i icivirigh kpen kpen. Nahan kpa, shi doo u vea umbur ér mba a tom u kiriki ga. (Yak. 3:1) Gba u hanma shighe yô, vea tesen kwagh u a dugh ken Mkaanem ma Aôndo tseegh. Aluer i tsua u ér u na kwaghôron sha tsembe yô, u tese ken kwaghôron wou la wer Mkaanem ma Aôndo ma a tahav nena?

12. Ornankwaghôron nana har kwaghôron u nan sha Ruamabera nena?

¹² Doo u Bibilo ia lu imaagh ki kwaghôron wou. (Yoh. 7:16) Inja i kwagh ne ér nyi? Kwagh u hiihii yô, doo u u lam sha gbenda u ior vea hemba veren ishima sha Bibilo, a lu sha anzaakaa a ou kua akaa a yange er, a u lu ôron la shin sha gbenda u u lu ôron kwagh a ve la ga yô. Kwagh u sha uhar yô, umbur wer u ôron a ôr avur a Bibilo tseegh la, ka kwaghmôm a u tesen ior Bibilo ga. Jighilii yô, aluer u ôr avur a Bibilo kpishi yum yô, adooga mbaungwan mbara vea va kera umbur kwagh u ivur i môm tsô kpa i̱ er ga. Nahan yô, tsua avur a ú ôr la sha kwaghfan, ôr a, ta iwanger sha mi, tese akav shi pase gbenda u se fatyô u dondon kwaghwan u ken avur shon yô. (Neh. 8:8) Aluer kwaghôron wou la, ngu a ngeren u nengen shimi nan kwaghôron yô, time sha ngeren la vighe vighe kua avur a i nger ker la kpaa. Nôngo u fan gbenda u avur a ken ngeren la, a zough sha mkaanem ma ma lu ken ngeren shon la. Nahan ôr avur a u tsough la, gema pase er a te iwanger sha kwagh u ngeren u nan kwaghôron la a lu ôron yô. (U fatyô u zuan a mbamhen mba dedoo  ken kwaghhenen u sha 21-23 ken takerada wase u Benefit From Theocratic Ministry School Education la.) U hemban cii yô, er msen sôn Yehova a wase u u̱ pasen Mkaanem nam vough.—Ôr Esera 7:10; Anzaakaa 3:13, 14.

13. (a) Yange i ôr avur a Bibilo ken mkombo nahan kwagh la wase anmgbian u kwase ugen nena? (b) Ityesen i Ruamabera i í tesen ken mbamkombo asev la wase u nena?

¹³ Yange i ôr avur a Bibilo ken mkombo nahan wase anmgbian u kwase ugen ken tar u Australia kpen kpen. Shin er tagher a akaa a nan u ican shighe u lu vesen a vese la nahan kpa, a dondo ityesen i ken Bibilo nahan a tsegha iyol na sha ci u Yehova. Nahan cii kpa, taver un u lumun ér un doo Yehova ishima. Kpa shighe kar yô, va hingir u nan jighjigh ér un doo Aôndo ishima. Yange kure ikyaa nahan sha ci u nyi? Yange gbidye kwar sha ivur Bibilo igen i yange i ôr ken mkombo ugen u za yô, maa a tôô kwagh u ivur la i ôr la a zua sha avur agen ken Bibilo, nahan kwagh ne gema mnenge na. * I gbe nahan u za ma mkombo shin mkohol u vesen gayô u kiriki, nahan Mkaanem ma Aôndo bende a we imba la vee?—Neh. 8:12.

14. Se tese ser se mba a iwuese sha Mkaanem ma Yehova nena?

¹⁴ Se mba a iwuese hen Yehova er a ne se Bibilo i i lu Mkaanem nam la kpa? A na uumace Mkaanem nam tsô ga, kpa shi a kure ityendezwa i a er wener Mkaanem nam maa lu her gbem sha won la. (1 Pet. 1:24, 25) Nahan yô, doo u se ôron Mkaanem ma Aôndo hanma shighe, se dondon kwaghwan u ma ken uma wase shi se eren tom a ma u wasen mbagenev. Se er nahan yô, se tese ser se mba a iwuese sha kwagh u injaa u Aôndo a ne se ne tsô ga, kpa u hemban cii yô, se lu tesen ser Yehova, Aôndo u a ne se Mkaanem nam la doo se ishima.