Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Sar Sar—Ka Mlu u I Tesen Un sha Kwaghôron man Ieren Yô

Sar Sar—Ka Mlu u I Tesen Un sha Kwaghôron man Ieren Yô

IEREN i sar sar shin i tesen erdoo la ka i kundu iyol shi i na or mpeveryol kpen kpen! Ka sea nenge or a wa se ikyo nahan i doo se je i gande. Nahan er se cii ka a er a vese sar sar shin a tese se erdoo ve i doo se yô, se er nan ve se lu a ieren i doon tsung nee?

Ieren i sar sar shin tesen erdoo la, wa u wan mbagenev ikyo shin kwagh ve gban se ishima tsung. Ka i tese imba erdoo shin ikyo i wan la sha kwaghôron u una fatyô u wasen or yô, kua u eren kwagh sha u wasen nan. Ieren i sar sar la saa di sha u lamen a or tsembelee man sha icivir tsô ga. Ka dooshima man mhôônom ma kôron tsung ka ma mgbegha or u eren a or sar sar shin tesen nan erdoo sha mimi ye. Kpa ka cii la ga, ieren i sar sar ne shi ka vegher u ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo ki i gbe u Mbakristu cii vea ume la. (Gal. 5:22, 23) Gba u se lu a ieren i sar sar la hange hange. Nahan de se time se nenge er Yehova man Wan na ve tesen ieren ne yô kua er se fatyô u dondon ikyav ve la yô.

YEHOVA EREN SAR SAR SHIN TESEN IOR CII ERDOO

Yehova eren dedoo shi we ior cii ikyo kua “mba ve lu a ishughun ga kua mbabov kpaa.” (Luka 6:35) U tesen ikyav yô, Yehova ngu a “er iyange Na i̱ due i̱ ta sha mbaaferev kua mbamimi kpaa, man ka A nôô ura sha mbaperapera man mba ve lu mbaperapera ga kpaa.” (Mat. 5:45) Sha nahan yô, mba ve nengen Yehova ér ngu Orgban ve ga la je kpa, mba zough a mtsera ken akaa a dedoo a Yehova a er sha ci u uma la, shi alaghga a wa saan ve iyol je kpaa.

Se nenge a ikyav i kwagh ne tseer tseer ken kwagh u Yehova er a Adam man Ifa la. Shighe u Adam man Ifa sember eren isholibo la, ve “kor ikya i tur, hingir ve akondo a zeren.” Er yange gba u vea kera lu ken Eden ga yô, Yehova fa je ér a gba u vea lu a ikyondo i tsembelee i vea zeren yô. Gadia shighe ne i wa tar ifan, hingir u “usaa man usagher” vea mende sha u. Nahan Yehova tese ve erdoo. A “er . . . uriga mba akôvough,” a na ve.—Gen. 3:7, 17, 18, 21.

Er Yehova a eren sar sar shin a eren dedoo a “mbaaferev kua mbamimi” nahan kpa, hembe soon u eren erdoo a mba ve civir un sha mimi la. U tesen ikyav yô, sha ayange a profeti Sekaria la, zum u ortyom ugen nenge ior de tom u maan tempel ken Yerusalem yô, vihi un kpishi. Yehova yange ungwa kwagh u za ortyom ne iyol la, nahan a ôr kwagh a ortyom la “sha akaaôron a dedoo man a surun ishima kpaa.” (Sek. 1:12, 13) Kape profeti Eliya kpa Yehova er kwagh a na vough je la. Shighe ugen la, profeti ne ure je yô, a tôm ér guda Yehova ma a wua un. Yehova yange kav er lu Eliya ken ishima yô, nahan a tindi ortyom ér a va taver un ishima. Tseegh ga, Yehova shi taver profeti ne ishima, kaa a na ér ngu tswen ga. Yange mba eren a Eliya kundu kundu shi ka ne un iwasen i kwagh gba un a mi la yô, a kôrcio u zan hemen a tom na. (1 Utor 19:1-18) Nahan ken mbacivir Aôndo cii, ka an nan hembe dondon ieren i Yehova i sar sar shin i tesen erdoo nee?

YESU LUUN A IOR SAR SAR SHIN TESEN ERDOO

Shighe u Yesu lu eren tom na shin tar la, i fa un ér ka or u lun a ior sar sar shi wan ve ikyo kpaa. Mayange eren a ior nyang nyang shin kighir ve ga. Yange mhôônom kôr un a ior nahan a kaa ér: “Va nen her a Mo, ne mba i ver ne iyol cii, ikyav mbi yoho ne kpaa, Mo Me na ne mmem. . . . gadia igbur Yam leghem.” (Mat. 11:28-30) Er Yesu tesen ior erdoo yô, hanma ijiir i una kar cii ior ve dondo un ijime. Yange “mhôônom kôr” Yesu a ve nahan a na ve kwaghyan shi bee ior vev angev shi tese ve “akaa kpishi” sha kwagh u Ter na.—Mar. 6:34; Mat. 14:14; 15:32-38.

Shi Yesu yange tesen ieren na i sar sar la sha u eren kwagh a ior sha kwaghfan man sha ue. Yange a hagher nan nan kpa, Yesu a ngohol ior mba ve lu keren un sha mimi la cii “sar sar.” (Luka 9:10, 11, NW ) U tesen ikyav yô, yange zôhô a kwase ugen u lu a imbor awambe u va bende a ikyondo na sha er angev nav mbu bee la ga, shin er tindi tese ér kwase la lu wang ga nahan kpaa. (Lev. 15:25-28) Mhôônom yange ma kôr Yesu a kwase u ya ican anyom 12 ne, a kaa a na ér: “Wankwase, jighjigh wou u nan war u ve; yem bem bem, angev ou mbu̱ bee u.” (Mar. 5:25-34) Nenge imba ieren i kundu kundu ne sha wono!

GBA U SE TESEN IEREN I SAR SAR SHA U EREN A IOR DEDOO

Akav a i tese sha heen ne wase se u nengen er i tesen ieren i sar sar shin erdoo la sha zwa tseegh ga, kpa ka i kua sha ieren kpaa yô. Yesu yange tese er i gbe u se er kwagh ne sha ieren la ken injakwagh i ôr sha kwagh u Orsamaria u lu orwanndor la. Er Mbasamaria zuan kwagh vea Mbayuda ga nahan kpa, kunya kôr Orsamaria la a or u i num un gbenda shi i gbidye un hume la. Erdoo yange mgbegha Orsamaria la gba kenger or u kwagh tser un la tsô ga. Yange kange or la avav shi tôô un yem a na hen ijiir i kimbin inyaregh tsan her. Orsamaria la maa kimbi or u nengen sha ijiir shon inyaregh ér a nenge sha or u i vihi un iyol la, shi kegh iyol u va seer inyaregh aluer gba u una seer kpaa.—Luka 10:29-37.

Er i hembe tesen ieren i sar sar shin erdoo ne sha u eren kwagh nahan kpa, ka i tese ieren ne sha mkaanem ma doon, ma taver or ishima kpaa. Sha nahan yô, Bibilo kaa ér: “Ishima i nyian ka i na or nan ure, kpa kwaghôron u saan saan ka a na nan iember.” (Anz. 12:25) Ieren i sar sar kua mlu u dedoo ka vea mgbegha se, sea ôr mbagen akaa a doon, a maan ve a maa yô, ishima i taver ve. * Aluer se lam a ve kundu kundu yô, a tese ér se wa ve ikyo. Ishimataver la ia wase ve u wan ishima a mbamtaver mba vea tagher a mi ken uma la.—Anz. 16:24.

ER SE LU A IEREN I SAR SAR SHIN SE TESEN ERDOO YÔ

Er i gbe uumace sha “inja i mlu u Aôndo” yô, se cii se fatyô u lun a ieren i sar sar ne. (Gen. 1:27) Ikyav i tesen yô, orshoja u Roma u i wa apostoli Paulu sha ikyev na shighe u i lu yemen a na ken Roma la, i yilan un ér Yuliu; yange er kwagh a apostoli ne “doo doo, a rumun un er a̱ za hen akar a na, ve̱ er a na dedoo” ken Shidon. (Aer. 27:3) Shighe kar yô, ior mba ken Melita kpa va er a Paulu man mbagen “doo je cier iyol” zum u tso za ur a ve yô. Ior mba hen icile ne yange ve keer ve usu ér ve ôso kpaa. (Aer. 28:1, 2) Er ior mban er kwagh doo nahan kpa, doo u se umbur ser ieren i sar sar shin tesen erdoo la ka kwagh u i eren sha ashighe ashighe tsô ga.

Cii man se er ishima i Aôndo tsembelee yô, saa ieren i sar sar la ia hingir ikye yase kua inja yase kpaa. Ka nahan ve Yehova a kaa a vese ér se “haa” ieren i dedoo iyol ye. (Kol. 3:12) Kpa u ôron kwagh sha mimi yô, ashighe agen ka i taver se tsung u nôngon ser ieren i Aôndo i dedoo ne i hingir mar wase. Ka i taver se sha ci u nyi? Alaghga a taver se u tesen ieren ne sha ci u se mba ngôôr heen ga, shin se mba cian ser alaghga se tese or erdoo kpa kwagh la una hide a kur a vese gayô se mba tagher a ahendan shin ieren i soon iyol yase tseegh la ngi a bee ken a vese vindi vindi ga. Nahan cii kpa, aluer se suur sha icighan jijingi shi se dondo ikyav i Yehova i tesen ior erdoo la yô, se fatyô u hemban mbamtaver mban.—1 Kor. 2:12.

Se fatyô u tôvon fan igbenda i se seer tesen ieren i sar sar ne kpa? Doo u se pine ayol a ase ser: ‘Ka m kegh ato shi mhôônom ma kôrom a mbagen shighe u ve lu lamen a mo kpa? M veren ishima sha er me fa mgbe u mbagenev kpa? Ka hanma shighe nahan m mase eren kwagh u dedoo a or u nan lu or u hen tsombor wam shin ijende yam i kôôsôô ga?’ Se fatyô u nôngon eren akaa amba er u seer fan ior mba ve lu ikyua a vese nahan, hemban je yô, mba ken tiônnongo u Kristu. Aluer se er nahan yô, se fa mlu ve kua mbamgbe vev. Kwagh ugen yô, doo u se nôngo se tesen mbagen erdoo sha igbenda i se kpa aluer se mba ken mlu ve la ve, se soo ser i na se iwasen la. (Mat. 7:12) U masen yô, aluer se sôn Yehova ser a wase se, se lu a ieren i sar sar shin i tesen mbagen erdoo la yô, una ver iniôngon yase la.—Luka 11:13.

IEREN I SAR SAR LA KA I DOO MBAGEN

Shighe u apostoli Paulu lu teren akaa a tesen wang ér un ngu ortom u Aôndo la, yange ter “mlu u sar sar” kpaa. (2 Kor. 6:3-6) Yange ior soo kwagh u Paulu sha ci u waan ve ikyo; man yange a tese ikyo i wan na ne sha kwaghôron man sha ieren cii. (Aer. 28:30, 31) Se kpa aluer se mba eren a ior kundu kundu yô, ieren yase i sar sar la ia na a sar ve u va fan mimi. Ka sea waan ior cii ikyo kua mba ve hendan a vese la kpaa yô, ieren yase la i kôr ve ken ishima, nahan ve pande u tswamen se. (Rom. 12:20) Shighe a karen yô, alaghga vea soo u ungwan loho u Bibilo je kpaa.

Shighe u tar ne ua hingir Paradiso la, a saan mba a nder ve shin ku la iyol kpishi u nengen er a lu eren a ve kundu kundu shi lun a ve sar sar yô; mbagen je yô, a lu hiin je a er a ve doo doo nahan la. Kwagh la una na ve kpa ishima ia mgbegha ve u lun a ieren i sar sar ne, nahan tesen mbagenev erdoo. Anti or u nana lu hen shighe la u nan vende u lun a ieren i sar sar, i tesen mbagen erdoo shi wasen ve la cii yô, nan ngu lun gbem ken Tartor u Aôndo ga. Kpa mba Aôndo una lumun ve u lun uma gbem sha won la cii vea eren kwagh a mbagen kundu kundu man sha dooshima kpaa. (Ps. 37:9-11) Nenge imba er a kpe ior iyol shi bem una dumbur la sha wono! Kpa cii man shighe la yô, aluer se mba a ieren i sar sar la, se mba tesen ior erdoo nahan, se zua a mtsera nena?

MBAMTSERA MBA SE TESE IOR ERDOO VE SE ZUA A MI YÔ

Bibilo kaa ér: “Or u zungwen mhôônom ka iyol i nan je nan eren a i dedoo ye.” (Anz. 11:17) Or u nan zungu mhôônom shin nan lu a ieren i sar sar cii yô, ior ka ve soo kwagh u nan shi ve kpa ve eren a nan di nahala vough. Yesu yange kaa ér: Ka “ikyaren i ne karen a mi ne, ka i á va kar ne sha min ye.” (Luka 6:38) Sha nahan yô, or u nan lu a ieren i sar sar nan ngôôr zuan a ijende i dedoo ga, shi ka nan lu a azende a dedoo kpishi.

Apostoli Paulu yange taver ior mba ken tiônnongo u ken Efese la ishima ér ve ‘luun sar sar ayol a ve, ve zungwen ayol a ve mhôônom, ve deen ayol a ve kwaghbo.’ (Ef. 4:32) Tiônnongo ka una lu a Mbakristu mba ve lu a ieren i sar sar, mba ve eren a mbagen kundu kundu, ve tesen ve erdoo shi ve keren u wasen ayol a ve yô, kwagh la a wase tiônnongo shon kpishi. Mayange Mbakristu mba ve lu a ieren ne la, mba kaan mbagenev akaa a vea ungwa ve a vihi ve tsung ga, shi mba puun mbagenev shin mba we ve asôngo sha er a nyoon ve iyol ga. Shi ka ve palegh u samber a angereke kpa ve gema ve ôron akaa a dedoo a ijô ve sha er vea wase mbagen yô. (Anz. 12:18) Kwagh la ka a na yô, i kpe tiônnongo la iyol kpen kpen shi ve civir Yehova saan saan.

Sha mimi yô, ieren i sar sar la, ka ieren i i gbe u a tese i sha mkaan man sha ieren yô. Ka sea lu a ieren i sar sar la yô, se kaven Yehova, Aôndo wase u a eren erdoo a ior wuee shi a eren a ve kundu kundu kpaa la. (Ef. 5:1) Kwagh ne di ngu a gema a taver atôônango a ase shi se na i sar mbagenev u van ken mcivir u mimi. Yô, se nôngo nen tsung i fa se ér, se mba ior mba ve lu a ieren i sar sar, mba ve tesen ior erdoo yô, hanma shighe cii!

^ par. 13 A va time sha ieren i mlu u dedoo la ken hemen ken ngeren mba utaankarunyiin mba sha kwagh u avegher a ityamegh ki icighan jijingi u Aôndo la.