YANGE i marem ken inyom i 1923 la, hen geri u Hemsworth, ken kpentar u Yorkshire, tar u Ingila. I yilan anngôm u nomso u vesen la ér Bob. Shighe u m zurum anyom ataankaranyiin la, terem u soo atseregh a mbahemenev mba kwaghaôndo ga la, ngohol ityakerada igen i i pon atesen a kwaghaôndo u aiegh yô. Kwagh u ôr ken ityakerada ne la, doo un kpishi. Anyom nga kar kpuaa yô, Bob Atkinson va hen ya wase va wa tser ugen sha geramafon, u i kura kwaghôron ugen u Anmgbian Rutherford ker yô, se ungwa. Nahan se mase kaven ser, lu nongo u u gber ityakerada ne la, er tser la kpaa ye! Tsô mbamaren av due a mhen ér, Anmgbian Atkinson a va yaan iwer vea vese hanma aikighe, nahan a naan mbamlumun sha mbampin mba se lu a mi kpishi sha kwagh u Bibilo la. Atkinson yange kaa a vese ér se zaan mbamkombo hen ya u anmgbian ugen, u lu ica a vese ukilomita kpuaa tseegh yô. Fese je se gba eren nahan, maa i va bugh tiônnongo u cuku ugen hen Hemsworth. Ica i gbe ga yô, ortamen u sôron atôônanongo hii u van se inya shi se gema lôhôn upania mba ve lu ikyua a vese la iwer. Mlu wam vea mbatamen mba sôron atôônanongo man upania mban wasem kpen kpen.

Er yange se hii u eren kpenga ugen nahan kpa, Terem kaa a anngôm u nomso ér, “Aluer u soo u eren pania yô, a gba u se de kpenga ne.” Maa Bob lumun, nahan a undu ya a yem u za eren pania shighe u lu anyom 21 la. Anyom nga kar ahar yô, mo kpa m hingir pania, shighe u m lu anyom 16 la. Dugh uwikeende sha yô, m hemban pasen kwagh tswen, a kaade u pasen ior kwagh a mi la, man tser u sha geramafon u i kura akaaôron ker yô. Kpa Yehova haam iveren, sha ci u m zua a kwase ugen u m lu henen Bibilo a na, u vese ken jijingi sha gbenda u kpiligh iyol yô. Shighe kar yô, mbagenev kpishi ken tsombor u kwase la lumun mimi. Mba ker inyom igen yô, i lumun ér m er tom u ikpur pania vea anmgbian u kwase Mary Henshall. Nahan i tindim vea na hen haregh u Cheshire, u i na tiônnongo môm ga la.

Hen shighe ne, i nôngo Ityav mbi Tar Cii Mbi sha Uhar la gba atô, nahan i kaa a kasev ér ve kpa ve sue ityav mbira. Yange i lumun ér mbapasen kwaghaôndo ve de ze ityav ga, nahan se ver ishima ser, er se lu ikpur mba pania mba pasen kwagh ayange ayange yô, se kpa a de se er ve nahan. Kpa ukoti mba i za a mo her la venda, nahan ve kurem ijir ér i wuhem ken purusu  ayange 31. Ka ker inyom igen yô, m pase wang mer imoshima yam nam ian i suen ityav ga, shighe u m lu anyom 19 la. Nahan i za yilam ijir ken ukoti uhar, kpa ukoti mbara wua ijir la kera. Shighe u kwagh ne lu zan hemen la cii, m fa je mer icighan jijingi lu wasen mo, shi Yehova kôrom uwegh shi lu taver mo.—Yes. 41:10, 13.

Anmgbian Arthur Matthews man mo yange se zua ken inyom i 1946 la. Yange i wuhe un ken purusu iwer itiar sha ci u imoshima na, na un ian i zan ityav ga yum. Dugh ken purusu yô, fese je za kohol anngô na u nomso Dennis, u lu eren tom u ikpur pania hen Hemsworth la. Yange ter ve tese ve kwagh u Yehova iyev je, nahan ve er batisema shighe u ve lu anyom pue kar a kar la. Kpa za kohol Dennis ica i gbe ga yô, i kaa a Dennis ér a za pase kwagh ken tar u Ireland, nahan Arthur kera lu a ikyar u pasen kwagh vea nan ga. Er gbenda u gumor Arthur, u lu pania shi lu a gbashima, eren kwagh la doo mbamaren av yô, ve kaa a na ér a va lu vea ve. Yange mea va mbamaren av inya yô, Arthur vea mo se kire agbande shighe u i ye kwaghyan i bee yô. Shighe kar yô, se hii u ngeren ayol a ase uwashika. Ken inyom i 1948 la, shi i wuhe Arthur iwer itiar ken purusu. Ken uwer u Janawari 1949 la, se er ivese, shi awashima wase lu u eren tom u pasen kwagh ayange ayange la gbem er se fetyô la. Er Yehova haa se iveren shi se kpa se vihin inyaregh sha kwaghfan yô, shighe u sea za memyol yô, se zôr atamaikyon se tee se zua a inyaregh. Sha nahan yô, se fatyô u zan hemen u eren pania.

Inyom i môm i kar kpuaa yô, i kaa a vese ér se yem ken Northern Ireland. Nahan se hii zan hen geri u Armagh, maa se mough se yem hen geri u Newry. Mbazan adua u Fada hemba iyenge hen ugeri mbara cii. Kwaghaôndo yange va a mpav hen ijiir ne kpishi, nahan i gba u se er ayom tsung shi se tese kwaghfan kpishi shighe u se lamen a ior yô. Yange se eren mbamkombo hen ya u anmgbian ugen vea kwase na, u gba ica a ijiir i se tsaan la kuma ukilomita 16 yô. Se mbazan mbamkombo mban se lu er iorov anigheni nahan tseegh. Yange a kaa a vese ér se tsa hen ya ne yô, se yav hen inya, maa sev a aven yô, se ya kwaghyan u pepe, nahan i doo se kpishi. Ka kwagh u saan iyol kpishi er Mbashiada ve lu hen ijiir ne kpishi hegen yô.

Anngôm u nomso vea kwase na Lottie ve lu vanden eren tom u ikpur pania ken Northern Ireland, nahan ken inyom i 1952 la, se mba unyiin mban cii se za mkohol u vesen u i er hen geri u Belfast la. Se mba ze mkohol la yô, anmgbian ugen tese se erdoo sha u taren se cii ikyagh hen ya na vea Pryce Hughes, u nengen sha afishi a branci u ken tar u Britain hen shighe ne la. Tugh mbu il iyange igen yô, se lam sha kwagh u antakerada ugen u i due a mi sha mkohol, u lu a itinekwagh ér, God’s Way Is Love (Gbenda u Aôndo Ka Dooshima) la. Yange i gber antakerada ne jighilii sha ci u tar u Ireland. Anmgbian Hughes pase er lu ican kpishi u pasen mbazan adua u Fada mba ve lu hen Irish Republic la kwagh yô. Yange i zenda anmgbianev sha ajiir a ve lu tsan la kera, shi mbahemenev mba aduaav lu tuur mba toron asema ken ityô ér ve er anmgbianev mban tswam. Pryce kaa ér: “Kwagh gba se a noov kua kasev vev mba ve lu a umato yô, sha er vea za er tom u vesen u samber a antakerada la ken tar u Ireland cii yô.” * Ka shighe u se ôr mkaanem ma “Se za er u!” ma i ter sha mhii u ngeren ne je la.

 Ijiir i upania tsaan her hanma shighe cii hen geri u Dublin yô, lu hen ya u Ma Rutland, u civir Yehova sha mimi anyom kpishi la. Se kpa yange se za tsa hen ya na ne shighe kpuaa, maa se tee akaa a ase agen, se mba been yô, se mba unyiin mban cii se nyôr zege agugu u Bob u lu a ijiir i nyôron ken kpe la, se yem u za keren mato u se yam yô. Maa se za yam mato u injaa u i vande nahan un yô, kpa er mô wase nan fa mato u nahan ga yô, se kaa a or u tee se mato la ér a naha a hide se a mi ken ya. Aikighe la cii, Arthur tema sha gambe, lu henen er una wa gia i matoo yô. Sev mbu aven yô, gba nôngon ér una naha mato la a due a mi ken gareeji kera, maa kwase mishen ugen, iti na ér Mildred Willett, va due. Shighe yange kar yô, kwase mishen ne vôso John Barr. Mildred Willett yange fa mato u nahan! Nahan a wase se se fa mato u nahan kpuaa, maa se kôr gbenda inya yemen!

Kwagh ugen yô, gba u se zua a ijiir i tsan. Yange i ta se icin ér se de tse ken iyou i kpelan a kpela ga, sha ci u mbaahendanev vea fatyô u va nanden i kera. Nahan se ker ya, kpa se zua a mi ga. Maa hen tugh mbura se mba unyiin mbara cii se yav shin mato wase la. Sev mbu aven yô, lu anyou u kpelan a kpela tseegh se nenge a mi u se fatyô u tsan ker ye. Anyou ne lu a ugambe mba kiriki ker uhar, hanma gambe yô, lu a gambe ugen sha. Anyou u kpelan a kpela ne maa hingir ya wase. Kwagh u kpiligh iyol yô, mbasulev mba lun inja kundu kundu, ve na se ian i veren anyou wase u kpelan a kpela ne hen inya ve, nahan se lu a zayol sha gbaa ne ga. Haregh u se pasen kwagh her la, gba ica a ya wase ne, kuma ukilomita er hii 16 zan zan 24 nahan. Maa sea kpelan anyou wase ne sea yemen a mi ijiir igen yô, se hide se za sôr ior mba yange se vande veren anyou wase ne hen inya ve la.

Yange se sôr hanma ya u lu ken imbusutariyan i Irish, vegher u shin ityôtar la cii, kpa ior hendan a vese kpishi ga. Se na ior antyakeradav hemba 20,000 shi se nger ati a ior mba sar ve u fan mimi la se tindi afishi a branci u ken Britain la a mi. Kwagh ne ka iveren i numben a mi ga, er Mbashiada uderi imôngo ve lu hen ijiir ne hegen yô.

Shighe kar yô, i kaa a vese ér se za er tom ken imbusutariyan i London. Ukasua mba kar kpuaa yô, afishi a branci u ken Britain la gbidye Arthur waya, kaa a na ér a hii tom u sôron atôônanongo kper je! Mba tsaase se kasua môm mba been cii yô, se yem hen ningir u i na se ken Scotland la. Arthur yange lu a shighe kpishi u wan iyol sha akaaôron a na ga, kpa er kegh iyol u hemban mbamtaver ken mcivir u Yehova yô, kwagh ne nam ishimataver tsung je. Yange doo se kpishi u eren tom wase u sôron atôônanongo la. Yange se pase kwagh hen haregh u i na tiônnongo môm ga yô anyom wa karen, kpa hegen se zua a iveren i doon tsung, i lun imôngo vea anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi.

Ken inyom i 1962 la, i lôhô Arthur ér a za Makeranta u Gileadi u i eren u iwer pue shighe ne la, nahan gba u se tsua kwagh u vesen ugen u se er yô. Tsô se kure ikyaa ser, doo u Arthur una za makeranta u i lôhô un ne, shin er lu u me za vea na ga nahan kpaa. Er gba u me kera lu vea ikyarem ga yô, i kaa ér mo m hide m yem hen Hemsworth, m za eren tom u ikpur pania her. Inyom kar, Arthur za hidi yô, i kaa ér se za er tom u sôron haregh, nahan se lu sôron tar u Scotland man vegher u imbusutarimese i tar u Ingila kua tar u Northern Ireland.

Ken inyom i 1964 la, i na Arthur tom u he ugen ér a nengen sha afishi a branci u Irish Republic la. Yange doo se u eren tom u sôron atôônanongo la kpishi, nahan kpa sha hiihii la, cier mo iyol kpishi er i musan se tom yô. Kpa hegen ka mea hide a hen sha mi yô, m lu a iwuese kpishi er yange i nam ian i eren tom shin Betel yô. M na jighjigh mer, shighe u i ne u ma tom, u mimi je u soo u eren u ga je kpa, aluer u lumun u eren u yô, hanma shighe cii Yehova una ver u. Yange mea yar tom yô, m lu a akaa kpishi a eren ken afishi shi m kohol ityakerada shi m yôron iwer shi m esen shi m kiren akaa mer a lu sha ashe tsembelee. Sha shighe ugen la, se hide se er tom u sôron haregh la, nahan se fatyô u zuan ishigh vea anmgbianev ken tar la cii. Er se lu zuan ishigh vea anmgbianev shi nengen er mba se lu henen Bibilo a ve la, lu vesen ken jijingi yô, kwagh ne na se seer lun kôôsôô a tsombor wase u ken jijingi u ken Ireland ne. Kwagh ne ka iveren kpen kpen!

Yange i er mkohol u vesen u ityar-ityar ken Ireland, hen geri u Dublin ken inyom i 1965 la. * Er yange i hendan kwagh a ior mba Yehova kpoghuloo sha hanma gbenda cii nahan kpa, i fatyô u eren mkohol ne kuren doo doo. Iorov 3,948 yange ve za mkohol ne, shi i er iorov 65 batisema. Yange i nger washika i sugh hanma or u nan na ya u nan sha ci u mbazan mkohol mba kuman iorov 3,500, mba ve mough ken ityar igen ve va la cii. Mbayaav di kpa wuese mbazan mkohol mban sha ieren ve i dedoo la. Sha kpôô yô, lu kwagh u doon tsung je er Mbashiada ken Ireland ye.

Ken inyom i 1966 la, i magh vegher u imbusutarimese man imbusutariyan i Ireland la ve gema eren kwagh ken mzough sha ikyev i afishi a branci u ken Dublin la. Mzough ne due kposo a mpav u lu hen atô u mbapatii man mbaaduav mba ve lu ken icile ne la. Yange doo se kpishi u nengen er mbazan adua u Fada kpishi lu van ken mimi, va civir Yehova imôngo vea anmgbianev mba ngise ve zaan adua u Mbaprotestanti la yô.

Ken inyom i 2011 la, uma wase gema vindi vindi shighe u i magh afishi a branci u ken Britain sha branci u Ireland la, maa i kaa ér se yem shin Betel u ken London la. Yange se zua a ibaver ne shighe u ishima i hii u nyian mo sha kwagh u angev mbu Arthur la. Yange i zua un a bouange ugen u i yer ér Parkinson la. Sha iyange i Mei 20, 2015 la, ikyarem u se zua ivaa tsa kuma anyom 66 la, saa ku.

Ken anyom a karen ken ijime kpuaa ne, ishima ka i vihim ker shi m ure shi m zungwen. Shighe u Arthur lu uma la, suen mo hanma shighe. Sarem u nengen a na kpen kpen! Kpa ka wea nyôr ken mbamlu mbara yô, u hemba lun kôôsôô a Yehova. Shi m za hemen u zuan a ishimasurun kpishi er m fe mer Arthur yange doo ior ishima kpishi yô. M ngohol uwashika mba azende a ase a ken Ireland man Britain kua tar u Amerika je kpa, ve ngerem yô. Uwashika mban, kua ishimataver i m zough a mi hen anngô u Arthur u nomso Dennis vea kwase na Mavis man ônov mba kasev mba anngôm u nomso u vesen la, mba i yer ve ér Ruth man Judy la, wasem je me fatyô u ôron been ga.

Ivur i ka i taver mo ishima kpishi yô ka Yesaia 30:18. Ivur shon kaa ér: “Kpa TER yô, Una kegh, sha u eren a ven dedoo, ka nahan man A kende iyol Na sha, sha u Una zungwe ne mhôônom ye; gadia TER, ka Aôndo u ôron ijir je; saan mba ve keghen Un la cii iyol!” Er m fe mer Yehova ngu keghen sha u una sôr akaa a ver vough shi una na se ityom i doon tsung ken tar na u he la yô, kwagh ne surum ishima sha mimi.

Ka mea hide a gbidye kwar sha uuma asev yô, m nenge er Yehova a hemen se shi a ver tom wase ken Ireland yô! Kam kwagh u civirigh kpishi er m er ankwagh u a wase u van a mvese u ken jijingi la yô. Sha mimi yô, aluer se mba eren kwagh u Yehova a kaa la yô, hanma shighe cii se zua a averen je ka u henen a hen ga.