Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 35

Mbacivir Yehova mba Ve Hiden a Iyol Ijime la Doo Un Ishima

Mbacivir Yehova mba Ve Hiden a Iyol Ijime la Doo Un Ishima

“TER . . . we mbahiden [a] ayol ijime ikyo.”—PS. 138:6.

ICAM 48 Zenden Vea Yehova Ayange Ayange

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

1. Yehova nengen mba ve hiden a iyol ve ijime la nena? Ta iwanger.

YEHOVA soo ior mba ve hiden a iyol ve ijime yô. Ka ior mba ve hidi a iyol ve ijime sha mimi la tseegh vea fatyô u yan ikyar a na kôôsôô ye. Nahan kpa, gema “mbagengeseayol yô, fe ve ken ica je.” (Ps. 138:6) Se cii ka se soo ser se na i saan Yehova iyol, sha er una soo se yô. Sha nahan yô, se mba a atôakyaa a injaa a nôngon kpoghuloo henen u hiden a iyol yase ijime.

2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

2 Se lu zuan a mbamlumun sha mbampin utar ken ngeren ne, ka ve je ne: (1) Ka nyi i lu iyol hiden a mi ijime? (2) Er nan ve i gbe u se lu a ieren ne? (3) Ka nyi nahan ia na a taver se u hiden a iyol ijime? Se lu henen er aluer se mba hiden a iyol ijime ve a saan Yehova iyol, shi se ayol a ase kpa se zua a mbamtsera yô.—Anz. 27:11; Yes. 48:17.

KA NYI I LU IYOL HIDEN A MI IJIME?

3. Ka nyi i lu iyol hiden a mi ijime?

3 Or u hiden a iyol ijime nan henen ér nan hemba ior mbagen ga, shi nan kenden a iyol i nan sha ga. Bibilo tese ér or u nan hiden a iyol i nan ijime yô, ka nan fa er Yehova a hembe nan ica yô. Heela tseegh ga, ka nan kav iantom i mbagen kpa ve lu sha mi la. Or u hiden a iyol ijime ka nan fa je ér hanma or hemba nan sha ma gbenda.—Fil. 2:3, 4.

4-5. Ka nyi ia na ve or a lu sha ashe er nan hidi a iyol ijime, kpa nana lu or u hiden a iyol ijime mimi ga?

4 Ior mbagen yô, ka ve lu inja er mba ior mba hiden a iyol ijime nahan. Alaghga ken uma ve cii ka ve lu ving, shi mba cie ashe, nahan a lu inja er mba hidi a iyol ijime nahan. Gayô, alaghga ka ve na ior icivir shi ve eren a ior kundu kundu sha ci u ka kwagh u i eren hen ityô ve je la, nahan iyev je i tese ve u eren nahan. Kpa alaghga ken atô u ishima ve yô, ihyagh ia lu ker kpishi. Nahan shighe a karen yô, kwagh u a lu ve ken vanger la una due ken igbar.—Luka 6:45.

5 Kpa ior mbagen mba cie ashe shin mba eren kukuku ga, ka ve lam gbar gbar, nahan kpa ngula tese ér mba ior mba moron iyol ga. (Yoh. 1:46, 47) Nahan kpa, gba u amba ne aa wa ikyo sha er vea suur sha ayol a ve ga yô. Aluer se mba lamen gbar gbar shin se mba cie ashe kpa, gba u se cii se nôngo se lu mba hiden a iyol ijime sha mimi, ken atô u ishima yase je.

Apostoli Paulu yange hiden a iyol na ijime shi nengen ér un hemba mbagen ga (Nenge ikyumhiange i sha 6) *

6. Ka nyi se fatyô u henen ken ikyav i apostoli Paulu er i pase ken 1 Mbakorinte 15:10 nahana?

6 Nenge ase ikyav sha kwagh u apostoli Paulu. Yehova yange er tom a na sha gbenda u vesen kpishi, u bughun atôônanongo a he sha agar kposo kposo. Alaghga je yô, yange hemba zan ikyura ken tom u Yehova a mbaapostoli mba Yesu Kristu mbagen mbara cii. Nahan cii kpa, mayange Paulu kende a iyol sha, nenge ér un hemba anmgbianev nav ga. A ôr kwagh a iyol hiden a mi ijime nahan ér: “Mo m hemba gban ijime ken mbaapostoli cii m kuma u á yilam er apostoli kpaa ga, gadia m tôv nongo u Kristu u Aôndo a ican.” (1 Kor. 15:9) Paulu yange kaa ér un ya ikyar i dedoo a Yehova sha ci u Yehova tese un mlumun u sha mhôôn, lu sha ci u un hemba mbagen shin un er akaa kpishi yum ga. (Ôr 1 Mbakorinte 15:10.) Nenge ase imba ikyav i dedoo i hiden a iyol ijime i Paulu ver se ken washika u nger Mbakorinte la sha wono! Man aluer se umbur yô, ior mbagen ken tiônnongo la lu puun un, shin nôngon ér vea tese er ve hembe un yô!—2 Kor. 10:10.

Karl F. Klein, anmgbian u hiden a iyol ijime u lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine la (Nenge ikyumhiange i sha 7)

7. Anmgbian u i fe un wuee sha shighe wase ne kpa yange tese iyol hiden a mi ijime nena?

7 Mbacivir Yehova kpishi zua a ishimataver sha ngeren u pasen kwagh u uma u or, u Anmgbian Karl F. Klein, u yange lu môm ken Mbahemenev mba Shin Itine yô. Anmgbian Klein yange ôr akaa kpishi ken ngeren u pasen kwagh u uma na la, aa tesen ér lu or u hiden a iyol ijime. Yange ter mbamyen nav kua mbamzeyol mba tagher a mi ken uma na yô, man ôr akaa ne cii sha mimi. Ikyav i tesen yô, yange nôngo ér una pase kwagh ken inyom i 1922 la sha kwa na u hiihii; kpa lu un ican kpishi, nahan a kera shi kimbir pasen kwagh sha uya uya ga je kuma anyom ahar. Shi va ngur za eren tom shin Betel yô, anmgbian ugen wa un kwagh, maa kwagh shon kera doo un a anmgbian la ga je wa kwagh shon ishima a na shighe kar. Shi shighe gen la ure kpishi shi ishimanyian na yô, angev mbu ken ityou kôr un, kpa kwagh shon va bee. Nahan kpa, yange zua a ityom i icivirigh kpishi. Nenge ase yôô, luun er anmgbian u i fa un wuee ne hiden a iyol ijime tsung ga nahan yange ma fatyô u ôron kwagh u mbamyen nav gbar gbar nahan kpa? Anmgbianev mba nomso man mba kasev kpishi ka ve shi umbur kwagh u Anmgbian Klein kua ngeren u doon tsung u pasen kwagh u uma na, u yange ôr hanma kwagh sha mimi la. *

ER NAN VE I GBE U SE HIDEN A IYOL IJIME?

8. Takerada u 1 Peteru 5:6 wase se u fan er iyol hiden a mi ijime i doo Yehova ishima kpishi nena?

8 Ityôkyaa i injaa i hemban cii i i ne ve i gbe u se hiden a iyol yase ijime yô, ieren ne doo Yehova ishima. Apostoli Peteru yange pase kwagh ne wang. (Ôr 1 Peteru 5:6.) Takerada u “Va Dondo sha A Mo” la seer tan iwanger sha mkaanem ma Peteru mara nahan ér: “Iyolmoron ngi er ka megh nahan. Ngi i bula or i vihi kpen kpen. Ka ieren i ia fatyô u nan or u nan lu a mfe tsung je kpa nana kera lu Aôndo a inja ga yô. Kpa iyol i hiden a mi ijime yô, ngi i na or u nan hembe gban ijime je kpa, nan lu Yehova a inja je i zua ga . . . . A doo [Un] . . . u nan we injar sha ci u mhir u ú hiden a iyol ijime la.” * Mimi je, ma kwagh ugen ngu u a hembe u se nôngon ser i saan Yehova iyol yôô?—Anz. 23:15.

9. Iyolhiden a mi ijime ka i na mbagenev ve kporom ikyua a vese nena?

9 Dugh u nan ser i saan Yehova iyol kera yô, ka sea hiden a iyol ijime yô, se zua a mbamtsera mbagen kpaa kpishi. Ka sea hiden a iyol ijime yô, ior mbagen kpaa ve soo u van ikyua a vese. Kwagh u una wase se u kaven kwagh ne tsembelee yô, ka u se ayol a ase gbidyen kwar nengen ior mba se hembe soon u zan ikyua a ve la. (Mat. 7:12) Se kpishi se mba soon ser kwagh a zua se a ior mba ve hanger ér saa i er kwagh sha ishima ve, shi ve soon u ungwan mnenge u mbagen ga la ze. Kpa anmgbianev asev mba nomso man mba kasev ka vea ‘lu mbazungwenmhôônom; shi vea doo ayol a ve er ka anmgbianev nahan, shi vea lu mba mhôônom ma ker ve; shi vea hiden a ayol a ve ijime’ yô, i doo se u lun imôngo a ve. (1 Pet. 3:8) Kape kwagh u ior mba ve hiden a ayol a ve ijime ngu a doo se je la, shi se kpa ka sea hiden a iyol yase ijime yô, i doo ve u lun imôngo a vese.

10. Aluer se mba hiden a iyol ijime yô, a hemba lun se zange u nôngon a mbamzeyol nena?

10 Ka sea hiden a iyol ijime yô, akaa a hemba lun se zange. Jighilii yô, alaghga se nenge a akaa agen ken uma ne, man sha mnenge wase yô aa lu shami ga. Tor Solomon u lu orfankwagh la yange kaa ér: “M nenge ikpan henda anyinya, man ônov mba torov gema lu zenden shin inya er ka ikpan nahan.” (Orpa. 10:7) Mba ve lu a mfe kpishi u eren akaa la kpa, ka hanma shighe ve zough a icivir ga. Ashighe kpishi ka i lu mba ve lu a mfe kpishi ga la, ve hemba zuan a icivir ye. Nahan cii kpa, Solomon yange nenge ér doo u se lumun a kwagh u a lu la ser, kape uma a lu je la. Ka u ishima ia yem vihin se sha gbenda u akaa a ze hemen ken uma la ga. (Orpa. 6:9) Aluer se mba hiden a iyol ijime yô, se gba den akaa agen tsô, se kera sendegh ser saa kwagh a lu er i doo u ma a lu la keng keng ga.

KA HANMA SHIGHE NAHAN ALAGHGA A TAVER SE U HIDEN A IYOL IJIME?

Er nan ve alaghga a taver se u hiden a iyol ijime shighe u se tagher a imbakwagh nee? (Nenge ikyumhiange i sha 11-12) *

11. Zum u i we se kwagh yô, doo u se er nena?

11 Hanma iyange yô, aan ka a bugh kpishi a se fatyô u tesen ser se mba hidi a iyol ijime yô. Nenge ase ikyav sha akaa kpuaa a kwagh a fatyô u lun nahan yô. Zum u i we se kwagh yô. Doo u se umbur ser aluer or tôô shighe wa se kwagh, sha u kôôm se yô, a shi nan kpa, se tsume je hemba er se fe ser se tsume la ica je. Aluer se nenge dedoo yô, se mase kaven ser kwagh u hiihii u ka i lu se ape eren hen imba shighe la yô, ka u vendan kwaghwan. Alaghga je yô, se puu or u nan we se kwagh la kpaa gayô a lu gbenda u nan ôr kwagh a vese la. Nahan kpa aluer se mba hiden a iyol ijime yô, se kôr ityough yasegh nahan se er kwagh sha inja.

12. Er i tese ken Anzaakaa 27:5, 6 nahan, er nan ve i doo u se wuese or u nan we se kwagha? Tese ikyav.

12 Or u hiden a iyol i nan ijime ka nan ngohol kwaghwan ave ahar. Se tese ikyav nahan: Tôô wer u va Mkombo. U va nyer yô, u ngu lamen a anmgbianev. U lamen a anmgbianev imôngo u been yô, anmgbian ugen ken atô ve kpusugh we due a we ken hua, maa za kaa a we ér kwaghyan var u sha anyi. Ka keng alaghga kunya a gba u. Kpa u wuese nan er nan wase u, nan va ôr u ga zee? Alaghga je yô, u tôm wer ashen or ma nan ôr u cii ve shighe la ye! Nahan se kpa gba u se hide a iyol ijime se wuese anmgbian u nan taver ishima nan we se kwagh zum u i gbe u a wa se kwagh la. Doo u se nenge or la ser ka ijende yase, ka orihyom wase ga.—Ôr Anzaakaa 27:5, 6; Gal. 4:16.

Er nan ve i gbe u se hide a iyol ijime zum u mbagen ve zough a aan a tomo? (Nenge ikyumhiange i sha 13-14) *

13. Se hide a iyol ijime shighe u mbagenev ve ar sha aan a tom ken tiônnongo nena?

13 Shighe u mbagenev ve zough a aan a tom yô. Anmgbian ugen u a lu ortamen yô, iti na ér Jason, a kaa ér. “Ka mea nenge a na mbagenev ityom nahan m pine mer, er nena ve i lu mo i nem ga?” I lu nahan imbakwagh ne er u vee? U “keren” ser se ar sha aan a tom a icivirigh la ka kwaghbo ga. (1 Tim. 3:1) Nahan cii kpa, gba keng u se kura mhen wase. Aluer se wa ikyo ga yô, se de iyolmoron ia wa se amishe ken ishima. Ikyav i tesen yô, alaghga Orkristu nana hii u henen ér, ka nan nan hembe kuman sha ma tom shin nan fe u eren ma tom ken tiônnongo ye. Gayô alaghga Kwasekristu nana hii u henen ér, ‘Orya wam hemba fan u eren tom la a anmgbian via!’ Nahan kpa, aluer se mba hiden a iyol ijime sha mimi yô, mayange se lu a imba mhen la ga.

14. Ka nyi se fatyô u henen hen Mose sha gbenda u er kwagh zum u i na mbagen ityom i icivirigh laa?

14 Se fatyô u henen kwagh ken gbenda u Mose er kwagh shighe u mbagenev zua a tom ken nongo u Yehova la. Mose yange lu a iwuese kpishi sha tom u i na un u hemen ikyurior i Iserael la. Kpa shighe u Yehova va na mbagen kpaa ian ér ve eren tom imôngo vea Mose la, a er nena? Mayange gba ve iyuhe ga. (Num. 11:24-29) Yange de ér mbagenev kpa ve wase un u eren zegetom u ôron ajir la. (Eks. 18:13-24) Kwagh ne yange na yô, nomso lu kpishi mba ôron ajir, nahan lu u or a kera kegh gbem cii ve a va nenge sha zayol u nan ve a mi la ga. Sha nahan yô, Mose hemba veren ishima sha iantom na ga, kpa lu sha gbayol u ior. Kwagh ne ka ikyav i dedoo i se fatyô u dondon ga ha? Se fa ser, cii man Yehova a er tom a vese yô, saa se hiden a iyol ijime tsung. Gba u iyolhiden a mi ijime la ia hemba mfe u se lu a mi la. Er “TER A lu Sha, nahan kpaa, we mbahiden ayol ijime ikyo, kpa mbagengeseayol yô, fe ve ken ica je.”—Ps. 138:6.

15. Ka akaa nyi nahan a gem ken uma u anmgbianev mba nomso man mbakasev mbagene?

15 Shighe u akaa a gem ken uma wase yô. Ken anyom a a sember karen ne, i na anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve civir Yehova ica i gbe la ityom igen. U tesen ikyav yô, ken inyom i 2014 la, nongo u Yehova kaa ér kwagh u mbatamen mba nengen sha uharegh la a bee. Nahan i na anmgbianev mba ve nengen sha uharegh la kua kasev vev ityom igen. Shi hii ken inyom shon i môm, i kaa ér mbatamen mba sôron atôônanongo mba ve nyer anyom 70 cii, gba u vea mem tom la. Shi anmgbianev mba nomso mba ve nyer anyom 80 cii ka u vea kera lu mbatamen mba wasen mzough u mbatamen tom ken tiônnongo ga. Heela tseegh ga, ken anyom a karen la, anmgbianev mba ken tsombor u Betel kpishi i hide i kaa ér ve za er pania. Mbagenev yô, gba u vea mem u eren tom u icivirigh ayange ayange sha ci u kwaghnyoon gayô gba u vea za nenge sha akaa a hen tsombor shin sha ci u atôakyaa agen.

16. Anmgbianev mba nomso man mba kasev tese iyol hiden a mi ijime sha u nôngon hoghol a ityom igen i i ne ve la nena?

16 Yange lu anmgbianev mba nomso man mba kasev mban zange u hoghol a mlu ve u he ne ga. Ikyav tese ér yange kôr anmgbianev mban iyol tsung u undun ityom i ve mbagen kpishi ve er anyom imôngo la. Er ityom i ve lu vanden eren la doo ve ishima tsung yô, zum u i va na ve ityom igen la ve mbagen “zungwe” kpishi. Nahan kpa, shighe karen yô, ve nôngo ve hoghol a ityom i he ne. Sha ci u nyi? Ityôkyaa i hemban cii yô, ka sha ci u Yehova doo ve ishima. Yange ve fa je ér ve tsegha ayol a ve sha ci u Yehova, lu sha ci u ma tom, shin ititom shin iantom ga. (Kol. 3:23) Saan ve iyol kpishi u hiden a iyol ijime shiren Yehova sha hanma iantom i a ver ve sha mi cii. Ve ‘gema ishima i nyian ve la cii, ve haa sha a Na,’ gadia ve fa je ér ka un a koson ve ye.—1 Pet. 5:6, 7.

17. Doo se kpishi er Mkaanem ma Aôndo ma taver se ishima u hiden a iyol ijime sha ci u nyi?

17 Doo se kpishi er Mkaanem ma Aôndo ma taver se ishima u hiden a iyol yase ijime ga he? Ka sea nôngo sea lu a ieren i doon tsung ne yô, se zua a mbamtsera shi mbagen kpa i doo ve u van ikyua a vese. Shi ka i hemba lun se zange u nôngon a mbamtaver mba ken uma kpaa. Kpa u hemban cii yô, ka se seer kporom ikyua a Ter wase u sha la. Doo se kpishi u fan ser, er a ‘lu Sha, shi A hemba Sha,’ nahan kpa, mbacivir un mba ve hiden a iyol ijime la doo un ishima shi ve gba un kwagh tsung!—Yes. 57:15.

ICAM 45 Mhen Wam u ken Ishima

^ par. 5 Ieren igen i injaa i i gbe hange hange u se lu a mi yô, ka iyol hiden a mi ijime. Nahan kpa, ka nyi i lu iyol hiden a mi ijime? Er nan ve i gbe u se hiden a iyol ijime? Man er nan ve alaghga a taver se u hiden a iyol ijime shighe u akaa a gem ken uma wase? Ngeren ne una na mlumun sha mbampin mba injaav mban.

^ par. 7 Nenge ngeren u “Jehovah Has Dealt Rewardingly With Me” (Yehova Haam Averen Kpishi) la ken Iyoukura i zwa buter i Oktoba 1, 1984.

^ par. 53 NGEREN U PASEN FOTO: Apostoli Paulu hide a iyol ijime ngu imôngo vea anmgbianev hen ya u anmgbian ugen kua mbayev kpaa.

^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian ugen kegh ato ngu ungwan kwaghwan u ken Bibilo u anmgbian u un lu tamen a na la, a lu wan un yô.

^ par. 59 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbian u a kav ishigh la gba anmgbian u a lu gumor la iyuhwe sha ci u ngula ngu a iantom ken tiônnongo yum ga.