1, 2. (a) Ka nyi i gbe hange hange u se hen se fa u erene, man ka sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren ne?

GBA u se Mbakristu mba mimi se hen u tôvon shin timen sha kwagh tsembelee sha er se kure ikyaa vough yô. (Anz. 3:21-23; 8:4, 5) Aluer se kôrcio u eren kwagh ne ga yô, a doo Satan man tar na ne u nzughul a mhen wase kpen kpen. (Ef. 5:6; Kol. 2:8) Saa se tôv sha kwagh se fa mimi u kwagh shon tsembelee ve se fatyô u kuren ikyaa vough ye. Anzaakaa 18:13 kaa nahan ér: “Or u nan kaa imo je er nan lu a ungwa ga yô, á hingir lanegh ku nan man kwagh u kunya kpaa.”

² Ken ngeren ne, se lu timen sha akaa kpishi a ka a na ve i lu ican u fan mimi u kwagh shi kuren ikyaa sha inja yô. Se nguren timen sha akaa ne yô, se nenge akaawan a Bibilo kua akav a a wase se, se seer fan u tôvon sha kwagh tsembelee yô.

3. Er nan i doo u se dondo kwaghwan u ken Anzaakaa 14:15 laa? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

³ Nyian ne, abaver man ilyoho ta ijar. Ka i shi samber a mi sha Intanet kua sha televishen man sha igbenda igen. Shi ior kpishi ka  ve shi tindin azende kua ahuraior ve a ilyoho sha ahumbe kua sha hanseeti gayô nan ve inyigh sha akaa kposo kposo a a er yô. Er ior ka ve soo u samber a mbaaie shin ôron kwagh wan bar yum yô, doo u se wa ikyo, se tôvon sha ma kwagh u se ongo yô tsema tsema. Nahan ka kwaghwan u Bibilo u nyi una fatyô u wasen se? Anzaakaa 14:15 kaa ér: “Orlanenkwagh ka nan gba nan jighjigh sha hanma kwaghôron tsô, kpa orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan.”

4. Mbafilipi 4:8, 9 una wase se u tsuan ngeren mba se ôr nena, man er nan i gbe hange hange u se fa kwagh u a lu u mimi laa? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Akaa Kpuaa a A Wase Se u Fan Mimi u Kwagh Yô” la.)

⁴ Cii ve se kure ikyaa sha kwagh sha inja yô, gba u se fa mimi u kwagh shon a kuma se tsembelee. Sha nahan yô, gba u se wa ikyo tsung shighe u se lu tsuan ma ngeren u se ôr yô. (Ôr Mbafilipi 4:8, 9.) Doo u se vihi shighe wase se yem ôron abaver shin ilyoho i samber a ukaaer hen ajiir a sha Intanet a i fe mimi u a ga la ze. Shi hemba kan hange hange u se palegh ajiir a mbavendan mimi ve bugh sha Intanet la cii. Awashima ve jighilii yô, ka u vihin jighjigh u ior mba Aôndo shi nzughul a mimi. Ka a ôr or kwagh u nan fe mimi na tsembelee ga yô nan hingir u za eren kwagh u a doo ga yô. Mayange de henen wer aie u u ongo la una fatyô u vihin mhen man mlu wou u ken ishima la ga ze.—1 Tim. 6:20, 21.

5. Ka ibaver i mimi ga i nyi yange Mbaiserael ungwaa, man kwagh ne bende a ve nena?

⁵ Aluer se na jighjigh a ibaver i mimi ga yô, kwagh a fatyô u tseren se. Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u yange er sha ayange a Mose la. Yange i tindi iorov 12 ér ve za nenge mker ken Tar u Ityendezwa; nahan iorov 10 ken ve hide a ibaver i bo. (Num. 13:25-33) Er ve va kehe a kwagh la yum yô, mciem gba ior mba Aôndo iyol shi iyol kpe ve. (Num. 14:1-4) Er nan asema hingir ior mba Aôndo ker nahana? Alaghga ve hen ér ibaver la ia lu i mimi keng, sha ci u mba ve va a ibaver i bo la hemba ngeen. Nahan ior venda u ungwan ibaver i dedoo i Yosua man Kalebu va a mi la. (Num. 14:6-10) Er ma ve nôngo ér vea fa ibaver i i lu i mimi la shi ma ve suur sha Yehova yô, ve de ve na ibaver i bo la jighjigh. Nenge ibumegh sha wono!

6. Shighe u se ungwa kwagh u kundan iyol sha iyol i ior mba Yehova kpa, gba u kwagh la una kpiligh se iyol ga sha ci u nyi?

⁶ Er nan i hembe lun hange hange u se wa ikyo zum u se ungwa ibaver sha kwagh u ior mba Yehova? Hanma shighe yô gba u se umbur ser, Satan ka or u a senden mbacivir Aôndo ityough yô. (Mpa. 12:10) Sha nahan yô, Yesu yange kaa ér mbaahendanev vea ‘ter se sha hanma inja i ifer sha aie.’ (Mat. 5:11) Aluer se wa ikyo sha kwaghwan la yô, shighe u se ongo aie u cieryol sha iyol i ior mba Yehova je kpa a kera kpiligh se iyol ga.

7. Cii ve se tindi or a loho sha hanseeti shin sha Intanet yô, ka nyi i gbe u se hen sha mi zulee?

⁷ U ngu or u ka i doo u u tindin azende ou man ahuraior ou a ilyoho sha hanseeti man sha Intanet yôô? Aluer ka nahan yô, alaghga zum u u sember ôron ma ibaver shin ungwan ma kwagh u a er yô, u soo wer ma u lu or u hiihii u samber a mi, er or u nan abaver ka nan soo ér nana lu or u hiihii u duen a ibaver i sagher iyol nahan. Kpa cii man u tindi a loho sha hanseeti shin sha Intanet yô, pine iyol you wer: ‘M fa dedoo mer abaver a m soo u samber a mi ne ka a mimi kpa? M fa mimi u kwagh ne tsembelee kpa?’ Aluer u fa kuma u ga yô, adooga tsô u va hingir u samber a abaver a aiegh hen anmgbianev a mfe wou shio. Aluer u ngu a akperan ken ishima yô, kough loho la kera, de tindin ga.

8. Mbaahendanev mba ken ityar igen yange ve er nena, man ka nyi alaghga se lu eren ve se lu wasen ve a mfe wase shio?

⁸ Aluer se mba ngohol ilyoho sha hanseeti  shin sha Intanet maa shi karen a kar tindin mbagen a mi yô, kwaghbo ugen kpa una fatyô u duen ker. Ityôkyaa yô, i yange tom wase shin i cir kwaghaôndo wase kuaa ken ityar igen. Alaghga mbaahendanev mba ken ityar la vea lu samber a ma ibaver sha er vea ta se mciem iyol, shin vea na se de kera ne ayol a ase jighjigh ga yô. Nenge ase kwagh u yange er ken ityar i ngise i yilan ér Soviet Union la. Yange dasenda mba i yilan ér KGB la lu samber a agwa ér anmgbianev mbagen mba i fe ve wuee yô, undu ior mba Yehova. * Anmgbianev kpishi na jighjigh a aie la, nahan ve undu nongo u Yehova. Nenge kwagh u vihin sha wono! Kpa kwagh gema er doo yô, mbagen va hide; kpa mbagen yô saa toho. Tso ur ve sha kwagh u jighjigh u nan. (1 Tim. 1:19) Se yange imba kwagh ne u eren nena? Palegh u samber a abaver a bo shin akaa a u fe i kom u ga la. De gbe nan jighjigh a hanma kwagh u u ongo tsô ga. Fa mimi u kwagh la i kuma u. 

9. Ka nyi igen ka i na i taver u zuan a ibaver i i ôr kwagh u mimi voughlo?

⁹ Kwagh ugen u ka a na i taver se u kuren ikyaa sha kwagh vough yô, ka abaver a ka i ôr kwagh vindi vidi ga; shin i ôr di akaa a mimi ker kpuaa maa kwagh ugen cii i lu aie la. Ibaver i i lu di a mimi ker kpuaa tsô la kpa doo u se na jighjigh a mi ga! Kpa ka nyi se er sha er a fatyô u bumen se sha imba ibaver la ga?—Ef. 4:14.

10. Ka nyi yange i na ve shi kpuaa Mbaiserael ma za nôngo ityav a anmgbianev vev, man yange kwagh ne bunde nena?

¹⁰ Nenge ase kwagh u yange er Mbaiserael mba ve lu Ifi u Yordan vegher u shin ityôtar sha ayange a Yosua la. (Yos. 22:9-34) Yange ve ungwa ér anmgbianev vev mba ve lu Ifi u Yordan vegher u ityoughkitaregh la (ka kwe u Ruben man Gadi kua vegherkwe u Manase je la), ve maa atse a zegenan ikyua a Ifi u Yordan. Kwagh u ve ungwa ne lu mimi. Kpa i kera ôr ve hanma kwagh cii ga, maa Mbaiserael mba ve lu vegher u shin ityôtar ne kure ikyaa ér anmgbianev vev mbara hemba Yehova ato, nahan ve kohol cii ve mough ér vea za nôngo ityav a anmgbianev vev mba  ve lu vegher u sha ityoughkitaregh la. (Ôr Yosua 22:9-12.) Kpa Aôndo yange wase kpishi, cii man ve za ityav yô, ve tindi ior mbajighjigh ken atô ve ér ve za tôv ve fa mimi u kwagh la tsembelee. Mba ze yô, ve za mase kaven wang! Kwe u Ruben man kwe u Gadi kua vegherkwe u Manase maa atse lu sha u nanden nagh ga, ve maa atse ve ér a lu shiada. Lu sha ci u kwagh u ken hemen; sha er ior cii vea fa er ve kpa yange ve civir Yehova sha mimi yô. Yange a doo Mbaiserael kpishi er ve tôô shighe ve tôv sha kwagh u ve ungwa ne, ve gba moughon tsô za wuan anmgbianev vev ga yô!

11. (a) Yange i er kwagh a Mefibosheti dang nena? (b) Davidi yange ma palegh kwagh u er doo ga ne nena?

¹¹ Se asange asange kpa alaghga ashighe agen a er kwagh a vese a doo ga. Ior vea ôr kwagh sha a vese u a lu mimi i za bee ga yô. Nenge ase ikyav sha kwagh u Tor Davidi man Mefibosheti. Davidi yange tese Mefibosheti erdoo; a hide un a inya i tertamen na Saulu cii. (2 Sam. 9:6, 7) Kpa shighe kar yô, Davidi va ungwa ibaver i bo sha iyol i Mefibosheti. Davidi tôv sha kwagh ne ga maa ngohol akaa a Mefibosheti cii. (2 Sam. 16:1-4) Kpa Davidi va lamen a na iyol na yô, a kav er un er shami ga yô, maa a hide a akaa la agen a na Mefibosheti. (2 Sam. 19:24-29) Kpa luun er Davidi er kwagh gagher sha ankwagh u ungwa la ga, gema tôô shighe tôv sha ikyaa la sha er una fa mimi u kwagh la yô, ma er a Mefibosheti dang nahala ga.

12, 13. (a) Yesu yange er nena shighe u i wa un ie iyol laa? (b) Aluer or ngu samber a aie sha iyol yase yô, ka nyi se fatyô u erene?

¹² Kpa aluer i wa u kwagh iyol di ye? Yesu kua Yohane u eren Batisema kpa yange i wa ve ie iyol. (Ôr Mateu 11:18, 19.) Yesu yange er nena sha kwagh u i wa un iyol laa? Yange tôô shighe man agee na cii sha u keren ishô ga. Kpa a taver ior ishima ér ve nenge mimi u kwagh ne ken akaa a un eren shi un tesen la. Er Yesu ôr nahan, “kwaghfan zough a ishô sha ityom na.”—Mat. 11:19, NW.

¹³ Se fatyô u henen kwagh u injaa ken kwagh ne. Ashighe agen ior vea laha se shin vea ôr akaa sha a vese dang. Alaghga a sar se tsung u ma i kar a iti i bo la kera, shin ior ma ve fa er kwagh u i ôr sha vese la i lu aie yô. Kpa kwagh ngu u se fatyô u eren yô. Aluer or ngu samber a mbaaie sha iyol yase kpa ieren yase ngi wang yô, or môm nana lumun a mbaaie mbara ga. Er ikyav i Yesu la i tese nahan, ieren yase i wang i Mbakristu la ia fatyô u been a nyityô aie u i we se iyol cii.

14, 15. Aluer se mba suur sha mkav wase yô, kwagh la una hingir kwaghhônon hen a vese nena?

¹⁴ Sha mimi yô, ka i lu ican kpishi u zuan a kwagh u a lu u mimi vindi vindi yô. Kwagh la ka a na i taver u kuren ikyaa sha inja. Kpa ka cii la ga, zayol u vesen ugen u shi ka se tagher a mi yô, ka mbamyen asev. Nahan aluer se civir Yehova hegen anyom ngee di ye? Alaghga se zua a kwaghfan kua mkav sha akaa kpishi. Shi alaghga mbagenev mba ne se icivir sha ci u ve nenge ér ka se er kwagh sha inja. Kpa se wa ikyo ga yô, kwagh la una hingir kwaghhônon hen a vese. Nena yô?

¹⁵ Aluer se hii u suur sha mkav wase kpishi yô, kwagh la una hingir se kwaghhônon. Adooga mnenge wase kua mbamhen asev vea gema hemen se. Se hii u nengen ser, se fatyô u kenger kwagh maa kaven hanma kwagh cii aluer se fa mimi u kwagh shon kuma se ga je kpaa. Kwagh la ka kwaghbo! Bibilo ta icin wang ér se de yier sha mkav wase ga.—Anz. 3:5, 6; 28:26.

16. Ka nyi yange i za hemen hen ijiir i teen kwaghyan ken ikyav i i tese laa, man Tom di kure ikyaa fese ér nyi?

¹⁶ Tôô ase ken ishima you wer kwagh er  nahan. Ortamen ugen u a er tom u ortamen ica i gbe yô, iti na ér Tom. Iyange igen la due za tema hen ijiir i teen kwaghyan aikighe nahan, lu man ahumbe. Maa a nenge a John, ortamen ugen lu vea kwase ugen u i lu kwase na ga yô. Tom nenge ve tema ve lu lamen sen shi ikyav tese je ér doo ve u lun imôngo, shi ve kuve ayol a ve je kpaa. Kwagh ne za Tom iyol kpishi, a gba pinen ken ishima ér: ‘Kwagh ne una na John a pav ivaa ga kpa? Kwase u John una er nena? Man ônov nav di ye?’ Tom vande nengen ambaakaa a vihin ne nahan er. Aluer ka we yange wea lu Tom nahan, ma lu u nena?

17. Ka nyi yange Tom va mase kaven ken ikyav i i tese laa, man kwagh ne tese se nyi?

¹⁷ Kpa tamber yôô. Er Tom kure ikyaa fese ér John ngu eren kwagh a kwase na sha mimi ga nahan kpa, yange fa kwagh la kuma un jee? Aikighe shon la, shighe kar yô, Tom yila John sha telefon. Nenge ase er yange ishima ia gba Tom shimi kpishi u kaven er kwase la a lu ingyôr i John; ve lu ngô môm, kpa a lu hen geri ugen yô! Ve kera nenge ga ica gba. Nahan kpa er lu karen a kar di yô, John za tema vea na hen ijiir i teen kwaghyan sha er vea ya kwagh yô. Kwase u John gema fatyô u van ga. Kpa kwagh er doo di yô, Tom kera tôô mhen na u shami ga la samber a mi ga. Kwagh ne tese se nyi? Tese se je ér aluer se civir Yehova ica i gba kpa, mayange doo u se gba kuren ikyaa sha mnenge wase tsô ga, hemba doon u se tôv sha kwagh se fa mimi u kwagh shon a kuma se.

18. Ka nyi alaghga ia na se lumun a kwaghbo u i ôr sha iyol i anmgbian wase fesee?

¹⁸ Kwagh ugen u ka a na i taver se u tôvon fan mimi u kwagh vough yô, ka shighe u se lu a zayol vea anmgbian ken tiônnongo yô. Aluer se mba henen sha zayol u se lu a mi vea anmgbian la hanma shighe yô, kwagh u anmgbian wase la una hii u shin se. Sha nahan yô, zum u se ongo kwaghbo sha iyol i nan yô, se lumun a mi fese. Kwagh ne tese se nyi? Kwagh la tese se ér aluer se wa kwagh ishima a anmgbianev asev yô, kwagh la una na se kera ngôôr kuren kwagh ve ga; man yô, i lu kwagh u se fe kpaa ga yô. (1 Tim. 6:4, 5) Nahan yô, doo u mayange se lumun ser ihyom shin iwuhe i wa amishe ken ishima yase ga. Kwagh la una wase se, se palegh u kuren anmgbianev asev ijir gagher. Doo u se umbur ser gba hange hange u anmgbianev asev vea doo se ishima shi se deen ve a kwaghbo ken atô u ishima yase je; doo u se wa kwagh ishima a ve ga.—Ôr Mbakolose 3:12-14.

19, 20. (a) Ka akaawan a Bibilo a nyi aa wase se u tôvon sha kwagh tsembelee? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren u dondon la?

¹⁹ Nyian ne, taver u zuan a mimi sha kwagh shi tôvon sha mi sha er u kure ikyaa sha inja yô. Sha ci u nyi? Sha ci u ka i ôr akaa agen i bee ga, agen i nungwa aie sha mi, shi se iyol yase kpa se yina. Ka nyi ia wase se u eren kwagh u a lu zange ga nee? Saa se fa shi se eren tom a akaawan a Bibilo. Môm ken akaawan ne kaa ér, aluer or kaa imo je er nan lu a fa mimi u kwagh ga yô, ka lanegh ku nan shi ka kwagh u ihyeenegh kpaa. (Anz. 18:13) Ugen di umbur se ér se de gbe nan jighjigh a hanma kwaghôron tsô ga. (Anz. 14:15) U masen yô, sea civir Yehova shighe a lihe kpa, gba u se wa ikyo sha er se yier sha mkav wase ga yô. (Anz. 3:5, 6) Akaawan a Bibilo aa kura se aluer se er tom a mimi u se fe sha kwagh tsembelee la u kuren ikyaa sha inja shi tsuan akaa sha kwaghfan yô.

²⁰ Nahan kpa mtaver ugen shi ngu. Ashighe agen ka se kure ikyaa sha kwagh u se nenge a mi sha ashe tseegh yô. Se time se fa er kwagh ne una fatyô u eren se yô, shi se hen er se palegh imbakwagh ne la ken ngeren u a dondo ne.