NGEREN U TIMEN SHA MI 15
U Nengen Ior Mba U Pasen Ve Kwagh la Nena?
“Kende nen ashe sha nenge nen ishule, i via kuma u sundan.”—YOH. 4:35.
ICAM 64 Se mba Eren Tom Sunda Saan Saan
KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *
1-2. Inja i kwagh u Yesu ôr ken Yohane 4:35, 36 la ér nyi?
YANGE Yesu lu zenden karen ken ishule igen, man a shi nan kpa lu ishule i shair u lu vesen a vese yô. (Yoh. 4:3-6) Lu u iwer a karen inyiin nahan maa iyiav mbira mbia kuma u sundan. Yesu maa ôr kwagh u alaghga lan ishima kpishi yô, a kaa ér: “Kende nen ashe sha nenge nen ishule, i via kuma u sundan.” (Ôr Yohane 4:35, 36.) Inja i kwagh u ôr ne ér nyi?
2 Ikyav tese ér Yesu lu ôron kwagh u sunda u sha injakwagh u sundan ior, lu iyiav kpôô kpôô ga. Nenge ase kwagh u sember eren ne. Yesu pase Kwasesamaria ugen kwagh; shi kwase la kegh ato ungwa, shin er Mbasamaria zuan kwagh a Mbayuda ga nahan kpaa! Jighilii je yô, shighe u Yesu lu ôron kwagh u iyiav mbi ken ishule ér mbi “via kuma u sundan” la, Mbasamaria kpishi mba ve ungwa kwagh u Yesu sha zwa u kwase la yô, mough lu van hen Yesu sha er vea va seer henen kwagh sha ikyev na yô. (Yoh. 4:9, 39-42) Ngeren ugen u pasen akaa a ken Bibilo ôr kwagh sha kwagh u za hemen ne ér: “Er ior mbara due fese va hen Yesu sha er vea va kegh ato yô, . . . tese ér ve lu er iyiav mbi mbi vie mbi kom u sundan nahan.”
3. Aluer u ngu nengen ior er Yesu kpa nengen ve la yô, kwagh la una na u hemba fan u pasen kwagh nena?
3 Nahan we di u nengen ior mba u pasen ve loho u dedoo la nena? U nengen ve wer mba iyiav mbi mbi vie mbi kom u sundan kpa? Aluer kape u nengen ve la yô, ka akaa a atar a ú er je ne: Hiihii yô, u eren tom u pasen kwagh ne sha gbenda u tesen ér shighe kera ngu ga. Shighe u sunda ngu a lu a ikighir, nahan ka kwagh u vihin shighe ga. Sha uhar yô, aluer ior mba keghen ato ungwan loho u dedoo ne yô, a saan we iyol. Bibilo kaa ér: ‘Ior ka ve ember Yes. 9:3) Sha utar yô, u nenge hanma or cii wer nana fatyô u hingir orhenen; nahan u lu geman gbenda wou u pasen kwagh la sha er vea soo u ungwan yô.
sha iyange i sunda.’ (4. Ka nyi se lu henen hen apostoli Paulu ken ngeren nee?
4 Mbahenen mba Yesu mbagen nengen Mbasamaria ér mayange vea tsa a hingir mbahenen ga, kpa Yesu yô, nengen ve nahan ga. A nenge ér ve kpa vea fatyô u hingir mbahenen nav. Se kpa doo u se nengen ior mba hen haregh u se pasen kwagh la ser vea fatyô u hingir mbadondon Kristu. Apostoli Paulu ver se ikyav i dedoo i se fatyô u dondon yô. Ka nyi se fatyô u henen hen Paulu? Se lu nengen ken ngeren ne er yange (1) nôngo u kaven akaa a ior mba lu pasen ve kwagh la ve ne jighjigh a mi la, shi (2) fa akaa a a hembe doon ve la, shi (3) nenge ér ve kpa vea fatyô u hingir mbahenen mba Yesu yô.
KA NYI VE NE JIGHJIGH A MI?
5. Paulu yange a kav kwagh u ior mba lu lamen a ve ken shinagoge la sha ci u nyi?
5 Paulu yange hemban pasen kwagh ken ushinagoge mba Mbayuda. Ikyav i tesen yô, yange za ken shinagoge u ken Tesalonika, lu “wasen [Mbayuda] u kaven akaa a ken Ruamabera sha hanma iyange i memen, zan zan kasua utar.” (Aer. 17:1, 2) Ikyav tese ér Paulu yange lam ken shinagoge gbar gbar. Yange lu Oryuda. (Aer. 26:4, 5) Paulu fa kwagh u Mbayuda tsembelee, nahan a pase ve kwagh vangertiôr.—Fil. 3:4, 5.
6. Ior mba ken tembekasua u Atene la, kaha a ior mba Paulu pase ve kwagh ken shinagoge la nena?
6 Shighe u mbaahendanev zenda Paulu ken Tesalonika kua ken Berea la, yange kar yem ken Atene. Keela kpa, lu za “wasen Mbayuda kua ior mbagenev mba ve civir Aôndo ken shinagoge” yô. (Aer. 17:17) Nahan kpa, shighe u Paulu lu pasen kwagh ken tembekasua la, ior mba lu lamen a ve la lu di kposo je. Ve mbagen lu mbatimen sha mfe u taregh, mbagen di lu mba ken Atôatyev; man ve cii loho u Paulu ne lu ve “ityesen i he.” Nahan ve kaa a na ér: “U ngu ôron se akaa agen a se lu a vande ungwan ga yô.”—Aer. 17:18-20.
7. Er i pase ken Aerenakaa 7:22, 23 nahan, Paulu yange gema gbenda na u pasen kwagh nena?
7 Ôr Aerenakaa 17:22, 23. Gbenda u Paulu pase Atôatyev a ken Atene kwagh la yange u kaha a gbenda u pase Mbayuda ken shinagoge la. A shi nan kpa, Paulu pine iyol na ér, ‘Ka nyi akaa nahan ior mba ken Atene mban ve ne jighjigh a mi?’ Yange kundu ishima kenger akaa a hen haregh ve la, nahan fa mbaaôndo mba ior ve civir la. U dondon yô, ngur pasen ve mimi u ken Ruamabera yô, a hii iliam a ve sha akaa a ve vande fan a shi a lu ken Ruamabera kpaa yô. Orgen u pasen asember a ken Bibilo kaa ér: “Er Paulu lu Oryuda shi lu Orkristu yô, a fa er Mbagrika mba civir akombo mban civir Aôndo u ‘mimi’ u Mbayuda kua Mbakristu civir la ga yô, kpa nôngo ér una tese ior i Atene ve kav wang ér Aôndo u un lu pasen ve kwagh na ne ka u ve vande fan un yô.” Sha nahan yô, Paulu kegh iyol u geman gbenda na u pasen kwagh. A kaa a ior i Atene ér loho u un lu pasen la due hen ‘Aôndo u Ve Fe Un Ga’ kpa ve lu nôngon ér vea civir un la. Er ior mba ken Atôatyev fa kwagh u Ruamabera ga nahan kpa, Paulu nenge ér mayange vea hingir Mbakristu ga ze. A nenge ve ér mba er iyiav mbi mbi vie mbi kom u sundan nahan, nahan a gema gbenda na u pasen loho u dedoo.
8. (a) U er nan ve u fa kwaghaôndo u ior mba hen haregh u u pasen kwagh laa? (b) Aluer or kaa a we ér nan ngu a kwaghaôndo u nan yô, u kaa a nan wer nyi?
8 Ver ishima shi lu tsevaa er Paulu nahan. Ver ishima nenge akav a a wase u u fan akaa a ior mba hen haregh u u pasen kwagh her ve ne jighjigh a mi la. Ka nyi akaa nahan orya nan var ken iyou i nan shin sha mato? Iti i nan gayô ikyondo i nan shin gbenda u nan eren hwe shin nan lamen la, tese ma kwaghaôndo u nan ze yôô? Gayô alaghga nan kaa a we jighilii ér nan ngu a kwaghaôndo u nan. Anmgbian u kwase ugen u a lu ikpur pania, i yer iti na ér Flutura yô, kaa ér or ka nana kaa a na ér nan ngu a kwaghaôndo u nan yô, un kaa ér: “M va mer me va gema u, lumun a atesen a m ne jighjigh a mi la ga, kpa mer me va lam a we sha itinekwagh ne . . . ”
9. Ka nyi nahan u nenge wer u fatyô u hiin iliam a or u nan ze kwaghaôndo sha mi?
9 Ka atineakaa a nyi nahan u fatyô u lamen sha mi vea or u nan ze kwaghaôndo? Nôngo fa kwagh u we kua nan cii ne lumun a mi yô. Adooga nan civir Aôndo môm tseegh, shi nan fa Yesu ér ka un a lu Oryiman u umace cii ye, shin alaghga nana na jighjigh ér se mba ken shighe u ifer u ica a gba ga tsô, a kar a mi kera yô. Nenge akaa a we man nan cii ne lumun a mi la, hii iliam a nan sha mi maa pase nan loho u Bibilo sha gbenda u nana soo u ungwan yô.
10. Ka nyi i doo u se nôngo se ere, man ka sha ci u nyi?
10 Umbur wer alaghga ka hanma kwagh u ukwaghaôndo ve tesen cii ior mba ve ze ve la ve lumun a mi ga. Nahan aluer u fa kwaghaôndo u or ze kpa, nôngo fa kwagh u nan iyol i nan nan ne jighjigh a mi yô. Anmgbian ugen u a lu ikpur pania ken tar u Australia u i yer iti na ér David yô, kaa ér: “Ior kpishi sha ayange ne ka ve nungwa atesen a kwaghaôndo sha kwaghfan u taregh”. Kwase ugen ken tar u Albania, mba yer un ér Donalta, a kaa ér: “Ka sea zua a ior mbagen ken kwaghpasen yô, ve kaa ér ve mba a kwaghaôndo ve, nahan kpa shi ve kaa ér jighilii yô, ve na jighjigh ér Aôndo ngu ga.” Ormishen ugen ken tar u Argentina di kaa ér, mbagen ka ve kaa ér ve na jighjigh a ityesen i Aôndo Utar ken Môm la, kpa jighilii yô, ve gema ve na jighjigh ér Ter man Wan man icighan jijingi ka Aôndo môm 1 Kor. 9:19-23.
ga. A za hemen kaa ér: “Ka sea kaven nahan yô, i hemba lun se zange u hiin iliam a ve.” Sha nahan yô, nôngo fa kwagh u ior ve ne jighjigh a mi jim jim la. U er nahan yô, u fatyô u ‘eren hanma kwagh u u fetyô cii sha u wasen hanma injaor cii’ er Paulu nahan.—KA AKAA A NYI A HEMBE DOON VE?
11. Er i pase ken Aerenakaa 14:14-17 nahan, Paulu yange pase ior mba ken Lisetera loho u dedoo sha gbenda u a doo ve u ungwan nena?
11 Ôr Aerenakaa 14:14-17. Paulu yange a nenge akaa a a hembe doon ior mba pasen ve kwagh la yô, maa a hii kwaghpasen na sha akaa shon. Ikyav i tesen yô, ikpelaior i yange lam a ve ken Lisetera la yange ve fa kwagh u Ruamabera kpuaa tseegh shin ve fa ga kuaa. Nahan Paulu lam a ve sha gbenda u vea kav kwagh u lu ôron ve la yô. A ôr kwagh u sundan iyiav mgbeghaa kua kwagh u eren msaanyol. Yange ter asember shi tese akav a ior mba lu lamen a ve la vea kav fese yô.
12. U er nan ve u fa kwagh u a doo or sha er u fatyô u hiin iliam a nan sha kwagh shono?
12 Er kwagh sha kwaghfan sha u kaven akaa a a hembe doon ior mba ve lu hen ijiir i u pasen kwagh la shi geman a gbenda wou u pasen kwagh kpaa. U er nan ve u fa kwagh u a doon or er u lu nyôron hen ya u nan laa? Ver ishima shi lu tsevaa. Alaghga u nenge nan ngu eren antom ken akôngo shin nan ngu ôron takerada shin sôron kwaghhendan gayô eren ma kwagh ugen. Aluer gba sha mi yô, hii iliam a nan sha kwagh u nan lu eren ave la. (Yoh. 4:7) Ikyondo i or hough tseegh kpa ia fatyô u wasen se u fan akaa agen sha kwagh u nan, alaghga ia tese tar u nan shin tom u nan eren gayô kwe u anumbegh u nan soo yô. Anmgbian ugen u i yer iti na ér Gustavo yô, kaa ér: “Yange m nenge gumor ugen u lun anyom 19 hua riga, i kpela orwan atsam u duen iti ugen sha mi, maa m pine un kwagh u riga shon, nahan gumor la ôrom er i hii ve un soo kwagh u orwan atsam la yô. Iliam yase la za zan zan gumor la va lumun ér i hen Bibilo a na. Hegen a er batisema a hingir anmgbian wase.”
13. U er nan ve u kaa a or wer u va hen Bibilo a nan sha gbenda u kwagh shon una sar nanaa?
13 Zum u ú lu kaan a or wer u hen Bibilo a nan yô, ôr kwagh shon sha gbenda u a sar nan tsung Yoh. 4:13-15) Ikyav i tesen yô, yange anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Poppy yô, lu pasen kwagh nahan za nyôr hen ya u kwase ugen u lu a isharen yô, maa kwase la kaa a na ér a nyôr ker. Poppy nyer ker yô, a nenge i har savtiketi sha kpekpe u tesen ér kwase la ka profesôr u a hen kwagh u ityesen yô. Nahan Poppy maa gba ôron un var var er se kpa se tesen ior sha u henen Bibilo a ve kua ken mbamkombo asev yô. Kwase la maa lumun ér i va henen Bibilo a na, kper nan je za mkombo shi va za mkohol u ningir kpaa. Inyom karen yô maa kwase shon er batisema. Nahan pine iyol you wer: ‘Ka nyi nahan i hembe doon ior mba m sôron ve laa? Me fatyô u ôron ve kwagh u Bibilo i henen sha gbenda u kwagh shon una sar ve tsung kpa?’
yô; shi tese nan er kwaghhenen shon una wase nan kpishi yô. (14. U er nan ve u geman gbenda wou u henen Bibilo a ior la sha er u fatyô u wasen hanma or u u henen kwagh a nana?
14 Zum u u hii u henen Bibilo a or yô, vande wan agoyol hanma kwa u i gbe u u za hen kwagh a nan yô; shi hen sha kwagh u tsombor u nan man makeranta u nan hen kua akaa a a er nan ken uma man akaa a a hembe doon nan la. Er u lu wan agoyol la, tsua avur a Bibilo a u ôr la, man uvidio kua ufoto man akav a u tese nan zum u u lu pasen nan mimi u Bibilo la yô. Pine iyol you wer: ‘Ka nyi nahan ia doo or u m henen Bibilo a na ne shi ia kôr un ken ishima?’ (Anz. 16:23) Yange pania ugen u i yer iti na ér Flora yô, lu henen Bibilo vea kwase ugen ken tar u Albania, nahan kwase shon kaa jighilii wener, “Me tsa me lumun a ityesen i mnder u shin ku la ga.” Flora kpa kighir kwase la ér a lumun ityesen la ga. A kaa ér: “Yange m nenge mer gba u una hii fan Aôndo u a er ityendezwa i va nderen ior shin ku la cii ve, una lumun a kwagh u mnder u shin ku ye.” Hii shighe la je, hanma kwa u ve tem kwaghhenen yô, Flora a ôr kwagh u dooshima u Yehova var var kua kwaghfan na man agee a na. Shighe kar yô, kwase la maa lumun a ityesen i mnder u shin ku la. Hegen ne kwase la hingir kwase u civir Yehova u tseen ishima kpishi.
NENGEN VE WER VE KPA VEA FATYÔ U HINGIR MBAHENEN
15. Aerenakaa 17:16-18 tese ér ka aeren a nyi nahan Paulu yange nenge a mi ken Grika a zan un iyolo, nahan kpa yange pase ior mba ken gar u Atene kwagh sha ci u nyi?
15 Ôr Aerenakaa 17:16-18. Er yange ijimba man akombo a civir man kwagh u mfe u taregh ta ijar ken gar u Atene nahan kpa, mayange Paulu yina ishima sha kwagh ve shi de ér iyol i kpe un sha ci u ve laha un yum ga. Paulu iyol na kpa va hingir Orkristu shin er yange lu “or u lahan Aôndo shi tôvon ior a ican, shi . . . lahan ior nahan kpaa.” (1 Tim. 1:13) Paulu yange nenge ér ior mba ken Atene mban kpa vea fatyô u hingir mbahenen, di vough er un kpa Yesu nenge un nahan. Man vangertiôr na ne lu u ibume ga cii.—Aer. 9:13-15; 17:34.
16-17. Ka nyi i tese ér hanmaor cii nana fatyô u geman hingir ordondon Kristu? Tese ikyav.
16 Sha ayange a mbaapostoli la, ior mba sha ajiir kposo kposo hingir mbahenen mba Yesu. Shighe u Paulu nger washika hen Mbakristu mba ve lu ken gar u Mbagrika u i yilan ér Korinte la, a kaa ér ior mbagen ken tiônnongo la ngise ve lu mbaiv shi ve eren ijimba kpoghuloo. Shi kaa ér: “Kape ne mbagenev kpa yange ne lu je la. Kpa i ôô ne.” (1 Kor. 6:9-11) Yange a lu we nahan ma u nenge ambaaior la wer vea fatyô u geman inja, hingir mbahenen kpa?
17 Nyian ne kpa, ior kpishi vea fatyô u geman hingir mbahenen mba Yesu. Ikyav i tesen yô, pania ugen ken tar u Australia u i yer iti na ér Yukina yô, nenge ér hanma or cii nana fatyô u ungwan loho u Bibilo shi geman ishima kpaa. Kwa ugen la za hen ijiir i kpenga, maa za nenge a gumkwase ugen her. Gumkwase la gber akaa iyol côu côu, shi ikyondo i hua la kpa taver inja. *
Yukina kaa ér: “Nahan cii kpa, m hii u lamen a na. Se mba gbe lamen yô, m mase kaven mer kwagh u Bibilo doo un ishima tsung, shi akaa agen a gber iyol la kpa lu avur a ken Pasalmi!” Gumkwase la maa hii u henen Bibilo shi zan mbamkombo kpaa.18. Er nan ve i doo u se tsengaôron ior ijir ser vea tsa a gema ga ze?
18 Yesu yange nenge ér ishule via kuma u sundan sha ci u ver ishima ér ior kpishi vea dondo unu? Lu nahan ga cii. Ruamabera yange tsengaôron ér a lu ior kpuaa tseegh vea na un jighjigh ye. (Yoh. 12:37, 38) Heela tseegh ga, Yesu yange lu a tahav mbu fan kwagh u ken ishima i or. (Mat. 9:4) Nahan kpa, yange ver ishima sha ior kpuaa mba vea na un jighjigh la shi za hemen u pasen hanmaor kwagh sha gbashima. Se mba se fe kwagh u ken ishima i or ga ne je yô, hemba doon u se palegh u kuren ior ijir ser vea tsa a gema ga! Doo u se nengen ser vea fatyô u hingir mbahenen mba Yesu. Ormishen ugen ken tar u Burkina Faso, u i yer iti na ér Marc yô, kaa ér: “Ior mba ka m hen mer vea za hemen a vese ken mimi la, ashighe kpishi ka ve va de kwaghhenen. Kpa ior mba m hen mer a ngôôr duen ve ishima ga la, ashighe kpishi ka ve ka ve gema ve za ikyura ye. Nahan kwagh la tesem ér hemba doon u se de ser jijingi u Yehova a hemen se.”
19. Doo u se nengen ior mba hen haregh u se pasen kwagh her la nena?
19 Aluer u gema u kenger haregh u u pasen kwagh her la fese yô, alaghga u nenge wer ior ngee her mba lun er iyiav mbi mbi vie mbi kom u sundan ga. Umbur kwagh u Yesu ôr a mbahenen nav la. A kaa wener, ishule via kuma u sundan. Nahan ior vea fatyô u geman hingir mbadondon Kristu. Yehova nengen ior mba vea fatyô u hingir mbahenen ne ér mba “akaainjaa.” (Hag. 2:7) Aluer se mba nengen ior er Yehova man Yesu kpa ve nengen ve la yô, se fatyô u henen kwagh ve kua akaa a a hembe doon ve la. Se nenge ve ser ka ior mba vea fatyô u geman hingir anmgbianev asev mba nomso man mbakasev yô.
ICAM 57 Pasen Ior Cii Kwaghaôndo
^ par. 5 Gbenda u se nengen ior mba hen haregh u se pasen kwagh la, alaghga ua na se soo u pasen ve kwagh ga, gayô ua wase se u fan er se pase ve kwagh shi se tese ve yô. Ngeren ne pase er Yesu kua apostoli Paulu nengen ior mba ve pasen ve kwagh la yô; shi a time sha gbenda u se fatyô u dondon ikyav ve la sha u fan akaa a ior ve ne jighjigh a mi, kua akaa a a doon ve la shi nengen ve ser vea fatyô u hingir mbahenen mba Yesu yô.
^ par. 17 Ngeren mba “Bibilo Gem Ior” la tese akav kpishi er ior ka ve fatyô u geman yô. Yange i duen a ngeren mbara ken Iyoukura zan zan inyom i 2017. Hegen ne i gema duen a ngeren mbara sha jw.org/tiv. Za hen KWAGH WASE > AKAA A A ER MBASHIADA MBA YEHOVA YÔ.
^ par. 57 NGEREN U PASEN FOTO: Orgen vea kwase na due mba pasen kwagh sha uya uya, nahan ve nenge (1) i sôr ya tsembelee, i lôô ufaluwa doo kenger; (2) ya u tsombor u u lu a mbayev mba kiriki yô; (3) ya u a lu côu côu ken atô man ken won cii yô; man (4) ya u ior mba zan adua. Ka hanma ya u fatyô u zuan a or u nana fatyô u hingir orhenen u Yesu here?