1-2. Ka akaa a nyi nahan ior mba Yehova kpishi ve tagher a mi, man alaghga akaa ne aa na yô, a lu ve nena?

NENGE ase akav a atar ne: I zua anmgbian ugen u a lu gumor yô, a angev mbu mbua na a lu seer vôron un a vôr iyol yô. Anmgbian ugen u lun anyom 50 kar di, i de un tom, ngu nôngon kpoghuloo ér ma un zough a tom ugen, kpa ngu zuan a tom ga. Anmgbian u kwase ugen u a civir Yehova sha mimi yô, iyolbeen na yô ka seer tumen un iyol, nahan kera ngu fan ityô u eren Yehova tom er ngise eren la ga.

² Aluer môm ken akaa a i ter sha heen ne er u yô, alaghga a lu u er u kera ngu a iwasen iyol ga nahan. Imbakwagh la ia na yô, a kera saan we iyol ga, shi mlu wou una kera doo u ga shi gbenda u ú eren kwagh a mbagen la kpa ua hii u kahan.

3. Satan kua mba a hemen ve la mba nengen uma nena?

³ Ior i tar ne i nengen uma vough er Satan nahan. Mayange Satan eren kwagh a uumace inja er ve gba kwagh ga. Yange kaa a Ifa ér aluer a hemba Aôndo ato yô, una lu sha tseeneke na shin er fa dedoo ér aluer Ifa hemba Aôndo ato yô, una kpe nahan kpaa. Shi ka Satan a lu a mbakpengav man mbapatii kua ukwaghaôndo mba tar ne sha ikyev ye. Ka nahan ve mbaeren kpenga kua mbapatii man mbahemenev mba ukwaghaôndo ve we ikyo sha kwagh u uma u or cuku ga shi kwagh a gbe ve sha kwagh u mbagen kpaa ga ye.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

⁴ Kpa Yehova yô, kwagh na ngu nahan ga. Se gba un kwagh shi a soo ér se fa nahan kpaa, shi ka sea tagher a akaa a aa na a lu se inja er se kera gba kwagh ga yô, a sue se. (Ps. 136:23;  Rom. 12:3) Ngeren ne time sha igbenda i Yehova ngu a wase se zum u se tagher a akaa a i ter heen ne yô: (1) Shighe u se gbe angev yô, (2) shighe u se nyer ken ibanave yô, man (3) shighe u iyolbeen i ne i lu se er se mba a kwagh u injaa môm u eren sha ci u Yehova ga yô. Kpa hiihii yô, de se nenge er i hii ve i doo u se fatyô u lun a vangertiôr ser hanma wase nan gba Yehova kwagh yô.

5. Ka nyi i ne u fe wer uumace gba Yehova kwagha?

⁵ Er i er se sha vuulevu nahan kpa, se gba kwagh hemba inya ica je. (Gen. 2:7) Nenge atôakyaa a a ne ve se fe ser se gba Yehova kwagh yô. Yehova gba uumace sha gbenda u vea fatyô u kaven un, lun a aeren a na yô. (Gen. 1:27) Er a gbe se sha imba gbenda ne yô, a na se uumace se hemba hanma kwagh ugen u a gbe sha tar cii, a wa tar ne kua annyamev cii sha ikyev yase.—Ps. 8:4-8.

6. Ka nyi igen kpa i tese ér se uumace mba se yen ne se gba Yehova kwagha?

⁶ Shighe u Adam er isholibo kera la je kpa, uumace za hemen u gban Yehova kwagh her. Se gba un kwagh kpishi je yô, a na Yesu u a lu Wan na u ishima ishima la, ér a va paa se sha asorabo a ase. (1 Yoh. 4:9, 10) Yehova shi una er tom a nagh ku ipaan kura u va nderen mba ve kpe sha ci u isholibo i Adam la cii shin ku, mba ve lu “mbaperapera man mbaperapera ga” la cii. (Aer. 24:15) Mkaanem nam tese ér aluer ka nyi uange je se gbe, shin se kungu ican nan nan shin se bee iyol kpa, se gba un kwagh her tsung.—Aer. 10:34, 35.

7. Ka nyi igen kpa i ne ior mba Yehova ve ne jighjigh ér ve gba un kwagha?

⁷ Se mba a atôakyaa agen kpaa a a ne ve se lu a vangertiôr ser se gba Yehova kwagh yô. Yehova urugh se va a vese hen a na, shi yange nenge kwagh u se er zum se ungwa loho u dedoo yô. (Yoh. 6:44) Se mba hiin u kporom ikyua a na yô, un kpa gba kporom ikyua a vese. (Yak. 4:8) Yehova maa tôô shighe gba tsaase se, u tesen wang ér se gba un kwagh tsung. A fa ior mba se lu hegen yô, kua ior mba se fatyô u seer nôngon kwagh ve se hingir la kpaa. Shi ngu a tsaha se sha ci u se doo un ishima. (Anz. 3:11, 12) Akaa ne cii tese wang ér se gba Yehova kwagh je gande!

8. Mkaanem ma i nger ken Pasalmi 18:27-29 la ma a na se nenge mbamzeyol asev nena?

⁸ Ior mbagen yange ve nenge Tor Davidi ér a gba kwagh ga, kpa Davidi ti fa er un doo Yehova ishima shi a lu suen un yô. Kwagh la yange wase Davidi u wan ishima shi lun a mnenge u vough. (2 Sam. 16:5-7) Shighe u se ure shin se tagher a mbamtaver yô, Yehova una fatyô u wasen se u nengen kwagh la sha gbenda ugen kposo, shi una fatyô u wasen se u hemban nyityô mtaver cii. (Ôr Pasalmi 18:27-29.) Yehova ka una sue se yô, kwagh môm fetyô u yangen se u civir un saan saan ga. (Rom. 8:31) Hegen se time ase sha akaa atar shon a zum u se tagher a mi yô, a gba hange hange u se umbur ser se doo Yehova ishima shi se gba un kwagh yô.

9. Alaghga angev mbua na se gema nengen iyol yase nena?

⁹ Angev ka mbua kôr se ave iyol yô, mbu er a vese caveraa kpishi, ka mbu na i lu se er se kera mba or môm a iwasen ga nahan. Alaghga ior vea hiin u kaven ér kwagh za se iyol shin a hingir hange hange u saa mbagen vea gema wasen se yô, kwagh la una na kunya a kôr se a iyol yase kpishi. Mbagen ka vea fa kwagh u kwaghnyoon wase ga je kpa, ashighe agen kunya u gba se sha ci u se mba kera fan ityô u eren akaa a ngise se eren la ga. Shighe u kwagh a lu nahan yô, Yehova ngu a taver se  ishima shin a kôr se a mough a mi sha. Ngu a er kwagh ne nena?

10. Er i pase ken Anzaakaa 12:25 nahan, ka nyi ia fatyô u wasen se zum u se gbe angeve?

¹⁰ Shighe u se lu uange yô, “kwaghôron u saan saan” shin u dedoo una fatyô u taver se ishima. (Ôr Anzaakaa 12:25.) Yehova koso akaaôron a dedoo kpishi ken Bibilo sha er aa umbur se er ken uange je kpaa se gbe un kwagh yô. (Ps. 31:19; 41:3) Aluer se ôr akaaôron a Aôndo a ne i nger la kwa kimbir kimbir yô, Yehova una wase se, nahan kwaghnyoon wase la una kera na ishima ia nyian se yum ga.

11. Yehova wase anmgbian ugen nena?

¹¹ Nenge ase kwagh u yange er orgen u i yer iti na ér Jorge yô. Shighe u lu gumor la, gba angev mbugen. Angev mbun yem a na leva leva je zua ga. Kwagh ne maa na yô, a nenge ér un kera ngu a iwasen iyol ga. Jorge kaa ér: “Yange m vande wan agoyol mer angev mbua na a lum nahan ga, shi m vande wan iyol sha kunya u ior vea kenger mo ve u gbam la ga. Er kwaghnyoon wam ne lu hemban vihin gban a gba kera yô, m gba henen er kwagh la una gema uma wam yô. Yange m vôr a uma, nahan m zamber a Yehova mer a wasem.” Yehova yange wase un nena? A kaa ér: “Er angev mbun na i lum ican kpishi u veren ishima sha kwagh yô, i taver mo ishima ér m ôr avur kpuaa ken Pasalmi a a tese er Yehova a we mbacivir un ikyo yô. Hanma sev yô, shi m kimbir ôron avur shon, nahan avur ne surum ishima. Shighe kar yô, ior hii u nengen er ishigh yagh lu hemban lun sha saan saan yô. Mbagen je yô, yange ve kaa ér mlu wam u sar sar ne ngu a na ishima i taver ve kpen kpen. Nahan m mase kaven mer Yehova ungwa mbamsen av! Yange wasem m gema gbenda u m nengen iyol yam la. M hii u veren ishima sha gbenda u Mkaanem nam ma  kaa ér nengen mo, shin er m lu uange nahan kpaa la.”

12. Yehova una fatyô u wasen we zum u u lu nôngon a kwaghnyoon nena?

¹² Aluer u ngu nôngon a kwaghnyoon yô, fa wer Yehova fa ican i u lu ker la. Zamber un wer a wase u sha er zayol wou la una na u hen kwagh bagenaan ga yô. Heela tseegh ga, de kenden Bibilo ga, sha er u zua a akaaôron a doon a Yehova a koso ker sha ci wou la yô. Hemba veren ishima sha avur a a tese ér mbacivir Yehova gba un kwagh la. Aluer u er nahan yô, u nenge er Yehova a eren dedoo a mbara mba ve civir un sha mimi la cii yô.—Ps. 84:11.

13. Aluer i de orya tom yô, alaghga kwagh la una na a lu nan nena?

¹³ Hanma orya yô, ka nan soo ér ma nan kôrcio u kuren mbamgbe mba hange hange mba tsombor u nan. Kpa tôô ase wer i za de anmgbian tom man ka ibo i nan ga. Nan hide nan ngu nôngon kpoghuloo ér nana zua a tom ugen kpa ka gban sha mi ga. Alaghga kwagh ne una na a lu nan inja er nan kera ngu a iwasen ga nahan. Kpa aluer nan ver ishima sha uityendezwa mba Yehova yô, kwagh la una wase nan nena?

14. Yehova kur uityendezwa nav sha ci u nyi?

¹⁴ Yehova kur uityendezwa nav hanma shighe cii. (Yos. 21:45; 23:14) Eren nahan ka sha ityôkyaa je. Ityôkyaa i hiihii yô, kwagh la gba biishi a iti na shin kwagh u un iyol na a til sha mi la. Yehova er ityendezwa ér una nenge sha mba ve civir un sha mimi la, shi a nenge ér gba hange hange u una kure ityendezwa la kpaa. (Ps. 31:1-3) Heela tseegh ga, Yehova fa je ér aluer un nenge sha se mba se lu ior mba ken tsombor na ne ga yô, se va ahenge kpishi je. A tôndo zwa ér una koso se sha  iyol kua ken jijingi cii, shi kwagh môm kpa una yange Yehova u kuren ityendezwa la ga!—Mat. 6:30-33; 24:45.

15. (a) Ka mtaver u nyi Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la tagher a mi? (b) Pasalmi 37:18, 19 na se mba a vangertiôr ser nyi?

¹⁵ Ka sea umbur atôakyaa a a ne ve Yehova a kur uityendezwa nav yô, zum u se va nyer ken ican i inyar kpa, se lu a vangertiôr ser una wase se. Nenge ase kwagh u yange er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la. Shighe u i mough u tôvon tiônnongo u ken Yerusalem a ican kpoghuloo yô, “mbagenev cii sambe yem ajiir wue wue . . . mase shin mbaapostoli tseegh her.” (Aer. 8:1) Hen ase er yange uma a lu ve yô. Kwagh u inyar yange una taver kpen kpen! Alaghga uya kua ikpenga ve cii saa. Nahan cii kpa, Yehova kende ve ga, shi ve za hemen u zuan a msaanyol. (Aer. 8:4; Heb. 13:5, 6; Yak. 1:2, 3) Yehova yange sue Mbakristu mba jighjigh mbara, shi una sue se kpaa.—Ôr Pasalmi 37:18, 19.

16. Ka nyi alaghga ia na se hii u henen ser mcivir wase gba Yehova kwagh keng ga?

¹⁶ Aluer se hii u beenyol yô, alaghga a hii u lun se er ka ankaam kpuaa tseegh se fatyô u eren sha ci u Yehova nahan. Tor Davidi kpa alaghga yange ishima za un iyol sha kwagh ne shighe u lu been iyol la. (Ps. 71:9) Yehova una wase se nena?

17. Ka nyi se fatyô u henen ken kwagh u er anmgbian u kwase Jheri laa?

¹⁷ Nenge ase ikyav i anmgbian u kwase u i yer iti na ér Jheri ne. Yange i lôhô un mkombo u tsaase ior mba nengen sha Ayou a Tartor, kpa gema soo u zan ga. A kaa ér: “Mo m bee iyol shi m ngu a nom ga. Shi m fa a yagh tom môm u̱ me lu Yehova a inja kpaa ga, m ngu a iwasen iyol ga.” Kpa hen tugh mbu kpernan a  er mkombo ne la, a er msen hen Yehova, a pase un ishima na cii. Kpernan la za nyôr ken Iyou i Tartor, kpa ishima lu zan un iyol her, lu henen ér shin ityôkyaa ngi i un ve je-o? Ka hiin u tesen ve yô, môm ken mba nan akaaôron la ôr var var ér, mfe u i gbe u hanmô wase nana lu a mi yô, ka u keghen iyol ér Yehova a tese nan. Jheri umbur kwagh u yange za hemen yô, a kaa ér: “M kaa ken ishima mer ‘mfe ngula yô m ngu a mi.’ M kaven er Yehova a lu ungwan msen wam yô, maa m hii u vaan. Yehova lu kaan a mo ér, mo m ngu a kwagh u injaa u me fatyô u nan un yô, shi un kegh a kegh iyol u tesen mo!” Jheri mase umbur nahan ér: “Yange cier mo iyol shighe u m za nyôr hen Iyou i Tartor la, shi iyol kpem shi m ure kpaa. Kpa m va ngur duen yô, m kera lu a ishimanyian ga, ishima taver mo shi m nenge mer m ngu a iwasen iyol kpaa!”

18. Bibilo tese ér shighe u se lu been iyol kpa, mcivir wase ngu a gba Yehova kwagh her nena?

¹⁸ Er se lu been iyol nahan kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser, Yehova ngu a tom sha ci wase. (Ps. 92:12-15) Yesu yange tese se ér, aluer ka se inja er akaa a se fetyô u eren sha ci u Yehova la gba kwagh ga nan nan kpa, Yehova yô a gba un kwagh kpishi. (Luka 21:2-4) Nahan hemba veren ishima sha kwagh u u fatyô u eren la. Ikyav i tesen yô, u fatyô u ôron mbagen kwagh u Yehova shi eren msen sha ci u anmgbianev shi taver mbagen ishima wer ve za hemen u civir Yehova sha mimi her. Ka akaa aa u kercio u eren la a ne ve Yehova a nengen ér we u ngu or u eren tom a na imôngo ga, kpa ka sha ci u u kegh a kegh iyol u ungwan imo na.—1 Kor. 3:5-9.

19. Ka vangertiôr u nyi se zough a mi ken Mbaroma 8:38, 39?

¹⁹ Doo se kpishi er se lu civir Yehova Aôndo u kwagh u mbacivir un a gbe un ishima sha mimi la yô! A gba se ér se er ishima na, shi saa se civir un sha mimi ve uma wase una hemba lun a inja ye. (Mpa. 4:11) Ka mimi, alaghga ior i tar ne ia nenge ér se gba kwagh ga, kpa Yehova yô, nengen se nahan ga cii. (Heb. 11:16, 38) Shighe u angev shin ibanave gayô iyolbeen i ne se ure shin iyol i kpe se yô, se umbur nen ser, kwagh môm kpa una fatyô u paven se a dooshima u Ter wase u sha la ga.—Ôr Mbaroma 8:38, 39.