1-2. Aluer se er batisema kpa, ka nyi i gbe u se za hemen u erene? Ta iwanger.

 KA KWA me ka u sôr iyou you ker ken hanma kasua? Alaghga cii man u nyôr ya wou yô, yange u kire iyou la ker tsembelee. Kpa luun er yange u kire kwa môm la je ma u de nahan, ka nyi ma i ere? Er u fe nahan, ihyundu ka i ta sha hanma kwagh shi il i kôr hen inya fese je i ngôôr ga. Nahan kwagh u u er ve iyou you ia luun ker tsembelee yô, saa u kiren i shi u ovur ikyav kua ajiir agen a ihyundu i te la hanma shighe cii.

² Er ka se er tom u sôron iyou ser i lu ker tsembelee hanma shighe nahan, kape mhen wase kua ieren yase kpa i gbe u se sôron hanma shighe je la. Cii man i er se batisema yô, yange se nôngo kpoghuloo se de akaa agen ken uma wase sha er “se kire . . . hanma kwagh u hôngorough u sha iyol man u ken jijingi ken a vese kera” yô. (2 Kor. 7:1) Kpa hegen ne, gba u se dondo kwaghwan u apotoli Paulu u a kaa ér “za nen hemen u geman sha er ne hingir hegh” la. (Ef. 4:23) Gba u se za hemen u sôron mhen wase man ieren yase sha ci u nyi? Sha ci u mhen shin ieren i tar ne ia fatyô u hôngor se fese, se kera lu wang sha ishigh ki Yehova ga. U palegh kwagh ne sha er se za hemen u lun wang sha ishigh ki Yehova yô, gba u se tôvon mhen wase, man ieren yase, kua asaren a ase hanma shighe cii.

3. U ‘lun a mhen u he’ la inja ér nyi? (Mbaroma 12:2)

³ Ka nyi i gbe u se er ve se lu a mhen u he, shin se gema gbenda  u se henen kwagh laa? (Ôr Mbaroma 12:2.) Ishember i ken zwa Grika i i gem ér “lu nen a mhen u he” la, shi a fatyô u geman i ér “sôr nen mbamhen enev.” Nahan kwagh ne tese ér ka u se er akaa a dedoo kpuaa tseegh ga. Kpa gba u se hen sha imbaor u se lu jim jim la, shi se sôr akaa a i gbe u se sôr ken uma wase la, sha er se ungwan imo i Yehova tsembelee er se fetyô la cii yô. Man gba u se er kwagh ne kwa môm tseegh ga, kpa se za hemen u eren nahan gbem.

4. Se er nan ve se palegh u eren kwagh inja i môm a tar nee?

⁴ Shighe u se va kera lu a myen môm môm ga la, se fatyô u eren hanma kwagh sha gbenda u a doo Yehova a vese yô. Kpa er shighe la a lu a va ga ne, gba u se za hemen u nôngon kwagh kpoghuloo sha er se eren kwagh sha ishima i Yehova yô. Aluer u nenge ken Mbaroma 12:2 la yô, Paulu kaa ér gba u se lu a mhen u he sha er se fa kwagh u Aôndo a soo ér se er la yô. Gba u se palegh u eren kwagh inja i môm a tar ne, kpa gba kpee u se henen sha injaor i se lu jim jim la, sha er se fa, aluer ka mhen u Aôndo se de ser a hemen se sha akaa a se we ishima u eren shin se tsough la, ka mhen u taregh ga yô.

5. Er iyange i Yehova i zurum nahan, se tôv gbenda u henen sha mi la nena? (Nenge foto.)

⁵ Ikyav i tesen yô, Yehova soo ér kwagh u ‘mve u iyange na a lu se sha ishima.’ (2 Pet. 3:12) Pine ase iyol you wer: ‘Gbenda u m eren kwagh ken uma wam la tese ér m fa mer mkur u tar ne zurum je kpa? Kwagh u m soo u zan yunivasiti shin m lu keren tom u m soo la tese ér, u civir Yehova hembam hanma kwagh je kpa? M na jighigh mer mo kua tsombor wam cii Yehova una na se akaa a kwagh a gbe se a mi laa, shin ishima ka i zer nyian mo sha akaa a iyolougho?’ Hen er Yehova ka una nenge sea nôngon ser se er ishima na ken akaa a se eren ayange ayange la ve, i doo un a vese yô.—Mat. 6:25-27, 33; Fil. 4:12, 13.

6. Ka nyi i gbe u se za hemen u erene?

 ⁶ Gba u se tôvon gbenda u se henen kwagh la hanma shighe cii, shi se sôron akaa a i gbe u se sôr la. Paulu yange kaa a Mbakorinte ér: “Karen nen ayol a en sha u ne fa aluer ne mba dondon akaa a ne ne jighjigh a mi la yô; eren nen kwagh u tesen ior mba ne lu la.” (2 Kor. 13:5) U ‘dondon akaa a u ne jighjigh a mi la’ saa di sha u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen sha ashighe ashighe tseegh ga, kpa kwagh ne wa mhen wase man asaren a ase kua mbaawashima asev kpa ker. Nahan gba u se za hemen u lun a mhen u he sha u ôron Mkaanem ma Aôndo shi henen kwagh er a henen la, shi eren nyityôkwagh i i gbe u se er ve se fatyô u eren hanma kwagh sha gbenda u a doo un a vese yô.—1 Kor. 2:14-16.

7. Mbaefese 4:31, 32 kaa ér, ka nyi igen kpa i gbe u se ere, man a taver u eren nahan sha ci u nyi?

⁷ Ôr Mbaefese 4:31, 32. Dugh u sôron mhen wase la sha yô, shi gba u se ‘haa or u he iyol.’ (Ef. 4:24) Saa se nôngo kwagh kpoghuloo ve se fatyô u eren kwagh ne ye. Gba u se nôngo se dugh anza a bo ken a vese kera, er ihyom, man ishimanyoon kua iyugh nahan. A taver se u eren kwagh ne sha ci u nyi? Sha ci u aeren ne agen ya tor ken a vese. Ikyav i tesen yô, Bibilo kaa ér ior mbagenev ka ve “nyoon ishima fefa” shi mba ngôôr “yuwen” ga. (Anz. 29:22) Or u nan lu a aeren a bo ne cii yô, aluer nan er batisema je kpa, gba u nana za hemen u nôngon kwagh kpoghuloo, ve nana fatyô u dughun a ken a nan kera ye, er kwagh u anmgbian ugen a tese nahan.

8-9. Kwagh u yange er Stephen la tese ér gba u se za hemen u éren or u tse iyol kera sha ci u nyi?

⁸ Anmgbian ugen iti na ér Stephen, yange ngôôr nyoon ishima ga. A kaa ér, “Yange m er batisema je kpa, gba u me za hemen u kighir ishimanyoon yam la. Ikyav i tesen yô, kwagen la se due kwaghpasen u sha uya uya, tsô orgen va ii redio shin mato wam, maa m cir a na m gba zendan un perapepera. M za zurum a na yô, a pase redio la gba, maa a yevese yem. M va pasen mbagenev er i hii ve m zough a redio wam yô, ortamen ugen ken annongo wase la pinem ér, ‘Stephen, wea kôr or shon nahan ma u er a na nena?’ Mpin la yange na yô, m soo mer me za hemen u nôngon sha afatyô wam cii eren kwagh a ior ken bem.” b

⁹ Er kwagh u Stephen la a tese nahan, inja i bo i or lu a mi la ka i va due ken igbar zum u nan ver ishima ga yô, kua shighe u nan hen ér nan de inja shon je kpaa. Aluer imbakwagh la er u yô, iyol i de kpen we ga, shi de henen we u ngu ibume Orkristu ga. Apostoli Paulu je kpa yange kaa ér: “Ka a saren mo u eren kwagh u vough yô, m kav er isharen i eren kwagh u bo la i vande lun ken a mo yô.” (Rom. 7:21-23) Mbakristu cii yina sha ci u mba uumace. Nahan hanma Orkristu nan ngu a anza agen a a doo ga, a ka nana kire shin nana ovur kpa, a hide a va nyôr ken a nan, er ka sea kire you shin sea ovur ihyundu ker kpa, ihyundu shi i hide i nyôr i ta sha akaa nahan. Nahan, saa se za hemen u nôngon kwagh kpoghuloo ve se luun wang hanma shighe ye. Kpa se er kwagh ne nena?

10. Se hendan a anza a ase a a doo ga la nena? (1 Yohane 5:14, 15)

¹⁰ Eren msen hen Yehova sha kwagh u inja i doon ga i u lu nôngon a mi la, a jighjigh u nan wer una ungwa msen wou shi una wase u. (Ôr 1 Yohane 5:14, 15.) Yehova una kar a inja la kera sha ivande ga, kpa una na u agee sha er u kera kimbir tesen inja shon ga yô. (1 Pet. 5:10) Shi er sha kwagh u u lu sônon ken msen la sha u palegh u eren akaa a aa na u hide u haa or u tse iyol yô. Ikyev i tesen yô, wa ikyo sha kwagh  u u nengen ken ufiim shin uvidio man uporogeram mba sha televishen, kua sha kwagh u ôron ityakeda i ka i pase akaa a ior ker inja er mba wuese anza a dang a u lu nôngon wer u de la. Shi de henen sha asaren a bo ga.—Fil. 4:8; Kol. 3:2.

11. Ka nyi akaa nahan se er ve se za hemen u haan or u he iyolo?

¹¹ Aluer u ér or u tse iyol kera kpa, gba hange hange u u nôngo u lu a aeren a or u he. U er kwagh ne nena? Tsua wer u kaven Yehova shighe u u hen kwagh u aeren a na yô. (Ef. 5:1, 2) Ikyav i tesen yô, aluer u ôr kwagh ken Bibilo u a tese ér Yehova den ior kwaghbo yô, pine iyol you wer, ‘Mo m den ior kwaghbo kpa?’ Aluer u ôr ka kwagh u a tese ér mhôônom ma ker Yehova a mbaatsanev yô, pine iyol you wer, ‘Kunya ngu kôron mo a anmgbianev av mba nomso man mba kasev mba ve lu a kwagh ga la, shi m eren kwagh a ve u tesen mer kunya kôrom a ve je kpa?’ Za hemen u geman mhen wou sha u haan or u he iyol, shi er u lu eren nahan la, waan ishima a mbamyen ou kpaa.

12. Stephen yange kav tahav mbu Bibilo i lu a mi u geman ior la nena?

¹² Stephen u se vande teren kwagh na la yange nenge er un nôngo kure kure un va fetyô u haan or u he yol yô. A kaa ér: “Hii shighe u m er batisema la je, m tagher a mbamzeyol acin imôngo, mba ka ve na vanger a puur mo kpishi yô. M hen kwagh u me er shighe u or soo u hiin mo iyongo yô; ka m kar sha m undu nan her, shin m kera de mer ankwagh u cuku a hingir mo zege kwagh ga. Ior kpishi kua kwase wam kpaa, wuese mo sha gbenda u ka m er kwagh shighe u i hiim iyongo la. Mo iyol yam je kpa ka i hide i kpiligh mo iyol! M de u tesen anza a am a doon ga la, kpa iwuese ka i yam ga. M na jighjigh mer kwagh ne cii ka ikyav i tesen er Bibilo i lu a tahav mbu geman ior yô.”

13. Ka nyi ia wase se u lun a asaren a voughlo? (Mbagalatia 5:16)

¹³ Ôr Mbagalatia 5:16. Yehova ka a na se icighan jijingi na ér a wase se se kôrcio u eren kwagh u vough. Ka sea henen Mkaanem ma Aôndo yô, se de ser icighan jighjigh na a hemen se. Shi Yehova ka a na se icighan jijingi shighe u se ze mkombo yô. Aluer se za mbamkombo mba Mbakristu mban yô, se fatyô u tôôn shighe kpuaa lamen vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ve kpa ve lu nôngon kpoghuloo ér vea er kwagh u vough, er se kpa se lu nôngon la, nahan kwagh la una taver ve ishima kpen kpen. (Heb. 10:24, 25; 13:7) Aluer se er msen hen Yehova sha mimi shi se zamber a na ser a wase se sha mbamyen asev yô, una na se icighan jijingi na sha u seer se agee a se za hemen u nôngon her yô. Shin er akaa ne cii aa yange asaren a bo u van se ken ishima ga nahan kpa, aa gema a wase se se venda u eren kwagh sha asaren shon. Mba jijingi a lu hemen ve la vea ‘er kwagh sha isharen i iyolough ga,’ er Mbagalatia 5:16 a kaa nahan.

14. Doo u se za hemen u nôngon lun a asaren a vough sha ci u nyi?

¹⁴ Aluer se nôngo se hii u eren akaa a aa wase se u lun vea Yehova kôôsôô la yô, a gba u se za hemen u eren akaa shon shi lun a asaren a vough. Sha ci u nyi? Sha ci u orhyom wase ugen gbe uwer u tan num sha a vese ga. Orhyom la ka imeen i eren kwaghbo. Aluer se er batisema je kpa, alaghga se nenge ser akaa a i gbe u ma se palegh yô nga saren se, ambaakaa er do u gbidyen shin u man msôrom kpishi shin u nengen ufoto mba ijimbagh nahan. (Ef. 5:3, 4) Orkristu ugen u a lu gumor yô, kaa ér: “Isharen igen i i taver u duen ken a mo kera cii yô, ka isharen i yaven a nomsoor. Yange m hen  mer shighe a karen yô, isharen ne ia due ken a mo kera, man zan zan hegen kpa ngi num a mo her.” Aluer isharen i doon ga ngi ken a we taveraa yô, ka nyi ia wase u we?

15. Er se fe ser asaren a bo a se lu hendan a mi la ka a a “vanden tseren ior la” yô, ka kwagh u taver se ishima sha ci u nyi? (Nenge foto.)

¹⁵ Aluer u ngu nôngon wer isharen i dedoo ga i i lu ken a we taveraa la i due kera yô, umbur wer ka we tseegh ga. Bibilo kaa ér: “Ma imeen igen ngi a tser ne ga, saa i i vanden tseren ior la tsô.” (1 Kor. 10:13a) Yange i nger mkaanem man hen Mbakristu mba nomso man mba kasev mba ken Korinte. Shighe u ve lu a hingir Mbakristu ga la, mbagenev lu mbadyarev, mbagen lu nomso mba yaven a nomso shin kasev mba yaven a kasev, mbagen lu mba man msôrom kpishi. (1 Kor. 6:9-11) U hen wer shighe u ve er batisema kera la, yange vea kera lu a isharen i bo i môm i môm i vea hendan a mi gaa? Yange lu nahan ga cii. Shin er ve lu Mbakristu mba i shighe ve mkurem nahan kpa, ve lu uumace mba yinan. Nahan ka keng yange a asaren a bo aa moughon ken a ve sha ashighe ashighe. Kwagh la a taver se ishima. Sha ci u nyi? Sha ci u kwagh shon tese ér nyityô isharen i doon ga i u lu hendan a mi cii yô, orgen kpa yange nan hendan a i. Sha kpôô yô, u fatyô u ‘nan jighjigh taveraa, fan je wer anmgbianev ou mba ve lu ken mzough tar sha won cii la mba yan ican shon ne i môm.’—1 Pet. 5:9.

16. Ka kwaghbo u nyi i gbe u se palegha, man ka sha ci u nyi?

¹⁶ Kwaghbo ugen u i gbe u u palegh yô, mayange de henen wer orgen môm nan kav mbamyen ou mba u lu yan ican a mi la ga ze. Aluer u ngu henen kwagh nahan yô, kwagh la una na u hingir u nengen wer zayol wou la gande ave, shi u ngu a tahav mbu hendan a asaren a bo ga. Bibilo lumun a mnenge la ga, i kaa ér: “Aôndo ka u jighjigh, una de ér i mee ne sha gbenda u hemban ne ga, kpa ken imeen la, una shi a bugh ne gbenda u waren, sha er ne fatyô u  wan ishima a i yô.” (1 Kor. 10:13b) Sha nahan yô, aluer isharen i bo ngi ken a vese taveraa kpa, se fatyô u civir Yehova sha mimi her. Sha iwasen na yô, se fatyô u palegh u eren kwaghbo.

17. Er i lu u se fatyô u yangen asaren a bo u van se ken ishima ga nahan kpa, ka nyi se fatyô u palegha?

¹⁷ Umbur kwagh ne hanma shighe cii: Er se lu uumace mba ve yen ne yô, se fatyô u yangen asaren a bo u van se ken ishima ga. Kpa shighe u isharen i bo i ve se ken ishima yô, se dugh i kera fese, er Yosev yange er shighe u yevese kwase u Potifar la nahan. (Gen. 39:12) Gba u u kuren asaren a bo ga!

18-19. Er se lu nôngon kpoghuloo ser se lu a mhen u he ne, ka mbampin mba han se fatyô u pinen sha u tôvon iyol yase?

¹⁸ U nôngon lun a mhen u he la ka kwagh u i gbe u se za hemen u eren sha er se henen kwagh shi se eren kwagh sha gbenda u doon Yehova yô. Sha nahan yô, doo u se tôvon iyol yase hanma shighe ser: ‘M ngu eren kwagh sha gbenda u tesen mer m kav er shighe u se lu ker ne i lu u me kera er zô zô ga kpa? M ngu vesen sha gbaa u haan or u he iyol la kpa? M ngu nan jijingi u Yehova ian mer a hemen mo sha er me fatyô u palegh u eren kwagh sha asaren a iyolough kpa?’

¹⁹ U tôvon iyol you nahan yô, de veren ishima sha mbamyen ou ga, kpa i saan we iyol sha akaa a lu fantyô u eren la. Aluer u nenge a mshi u i gbe u u seer sôron yô, iyol i de kpen we ga. Kpa dondo kwaghwan u ken Mbafilipi 3:16 ne, a kaa ér: “Sea za ikyura nan nan kpa, se za nen hemen u zenden sha inja sha inja sha gbenda ne.” U eren nahan yô, lu a jighjigh u nan wer Yehova una ver iniôngon you i lun a mhen u he la doo doo.