1. Ka nyi Yehova a er sha ci wouwe?

YANGE u hingir Orshiada u Yehova nena? Alaghga yange u hii ungwan “loho u dedoo” hen mbamaren ou, shin hen or u ne eren tom ijiir i môm, gayô or u ne ze makeranta imôngo shin Mbashiada va pase u kwagh hen ya wou shighe u ve lu pasen kwagh sha uya uya yô. (Mar. 13:10) Maa or tôô shighe gôgônan nan hen Bibilo a we. U ngur henen kwagh yô, Yehova hii u doon we ishima shi u hen u fa er u doo un ishima yô. Yehova yange urugh we u va fa mimi man er u hingir orhenen u Yesu Kristu yô, u ngu a ishimaverenkeghen i va lun uma gbem sha won. (Yoh. 6:44) Se lan ga, doo u kpishi er Yehova yange mgbegha or nan va tese u mimi shi lumun we u hingir or u civir Un yô.

2. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

² Er hegen se va fe mimi ne, se mba a tom u icivirigh u wasen mbagenev kpaa, u va kohol se sha gbenda u uma ne. Alaghga a lu se ican u pasen ior kwagh ga, nahan kpa a gema a taver se u kaan a ior ser se hii Bibilo i henen a ve, shin a lu se ican u henen Bibilo a or. Kape ka i lu u laa? Aluer ka nahan yô, alaghga tsô mbamhen mbagen mba i due a mi ken ngeren ne la, vea fatyô u wasen we. Se lu timen sha kwagh u ka a mgbegha se u za geman ior hingir mbahenen la. Shi se hen se fa er se hemba mbamtaver mba alaghga vea na a taver se u henen Bibilo a ior yô. Kpa hiihii yô, de se time sha ityôkyaa i i ne ve i gbe u se lu mbapasen loho u dedoo tseegh ga, se lu mbatesen ior kpaa la.

3. Se mba pasen kwagh sha ci u nyi?

³ Shighe u Yesu lu shin tar la, yange wa mbadondon un tindi ér ve er tom u u lu ker avegher ahar yô. Hiihii yô, yange kaa a ve  ér ve pase loho u dedoo u Tartor la, shi tese ve er vea er tom shon kpaa. (Mat. 10:7; Luka 8:1) Ikyav i tesen yô, Yesu yange ôr mbahenen nav kwagh u vea er shighe u ior ve kegh atô a loho u Tartor la, man kwagh u vea er shighe u ior ve venda u keghen ato la kpaa. (Luka 9:2-5) Shi shighe u Yesu tsenga ôron ér mbahenen nav vea er “shiada hen akuraior cii” la, lu ôron er vea pase ior kpishi kwagh sha ajiir kposo kposo yô. (Mat. 24:14; Aer. 1:8) Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve pase ior kwagh u Tartor u Aôndo kua kwagh u ua va er la, aluer ior ungwa shin ve ungwa ga kpaa.

4. Mateu 28:18-20 tese ér gba u se pase ior kwagh u Tartor shi se er nyi?

⁴ Tindi u Yesu yange wa mbahenen nav la, yange kaa ér ve er nyi igen kpaa? Yesu yange kaa a mbadondon un ér, ve tese mba a za gema ve vea hingir mbahenen la, u kuran atindi a un we ve la cii. Nahan lu u a er tom u pasen kwagh shi tesen ior ne a kighir sha ayange a mbaapostoli la er mbagenev hen nahana? Ei, Yesu yange tese ér a er tom u injaa ne a ar sha ayange ase ne je kpaa, “zan zan shighe u mkur u tar ne.” (Ôr Mateu 28:18-20.) A shi nan kpa, Yesu wa tindi ne shighe u ande hen mbahenen nav mba hemban 500 la. (1 Kor. 15:6) Ken mpase u sha mnenge u Yesu tese Yohane la, a pase wang ér gba u mbahenen nav cii vea tese ior kwagh u Yehova.—Mpa. 22:17.

5. Ka ikyav i nyi Paulu yange tese ken 1 Mbakorinte 3:6-9, er tom u pasen kwagh la u zough vea tom u tesen ioro?

⁵ Apostoli Paulu yange tôô tom u geman ior hingir mbahenen ne kar sha iyiav mbi lôôn, u tesen ér gba u se er kwagh a hemba di u lôôn iyiav tseegh la. Yange kaa a Mbakristu mba ken Korinte ér: “M lôô, Apolo gema ur . . . Ne di ne mba sule u Aôndo, u a lu kahan yô.” (Ôr 1 Mbakorinte 3:6-9.) Er se lu mba eren tom ken “sule u Aôndo” yô, se mba lôôn iyiav tseegh ga, kpa ka se urun mbi shi se nengen sha mi er mbi lu vesen la. (Yoh. 4:35) Nahan kpa, shi ka se umbur ser, ka Aôndo ngu a na iyiav mbi shon mbi vese ye.

6. Tom wase u tesen ior la, wa nyi man nyi kere?

⁶ Ka ior “mba ve lu a ishima i mimi i zuan a uma u tsôron la” se keren ye. (Aer. 13:48) Aluer se soo ser se wase ior ve hingir mbahenen yô, gba u se wase ve u (1) kaven kwagh u se lu tesen ve la, (2) lumun a kwagh u se lu tesen ve la, man (3) eren akaa a ve lu henen ken Bibilo la. (Yoh. 17:3; Kol. 2:6, 7; 1 Tes. 2:13) Hanma or ken tiônnongo nana fatyô u wasen mba ve henen Bibilo la, sha u ngohol ve sar sar, shi eren a ve doo doo shighe u ve ve mbamkombo yô. (Yoh. 13:35) Shi alaghga a gba u orpasenkwagh u nan henen Bibilo a or la, nana na shighe kua agee a nan u wasen orhenen Bibilo shon, u den aeren shin kera nan jighjigh a atesen a lun er “ayou a taver tsung” la ga. (2 Kor. 10:4, 5) Alaghga a tôô iwer imôngo u wasen or u geman inja sha er nana kuma u a er nan batisema yô. Nahan kpa, iniôngon la ia saa ishe ga.

7. Ka se pase mbagenev loho u dedoo shi se tese ve sha ci u nyi?

⁷ Ka se pase ior kwagh shi se tese ve u hingir mbahenen sha ci u nyi? Hiihii yô, ka se er nahan sha ci u Yehova doo se ishima. Ka wea nôngon sha afatyô wou cii u dondon tindi u i we ér i za pase kwagh shi i gema ior ve hingir mbahenen la yô, u tesen wer Aôndo doo u ishima. (1 Yoh. 5:3) Hen sha kwagh ne: U pasen ior kwagh sha ci u Yehova doo u ishima. Kpa tindi la yange lu u zange u kurana? Ei, alaghga wa taver we. Kwa hiihii u yange u due kwaghpasen la, yange cier we iyolo? Een! Nahan kpa, yange u fa je wer ka tom u Yesu a soo ér u er je ne, maa u dondo tindi la. Kpa er u pase kwagh  shighe a lu karen ne, a shi nan kpa, tom ne ngu hemban lun we ican ga cii. Kpa hide sha kwagh u henen Bibilo a or la di ye? Ka wea hen sha mi nahan i cier we iyolo? Alaghga ka i lu u nahan. Kpa aluer u sôn Yehova wer a wase u u de mciem u hii Bibilo i henen a or yô, una wase u u taver ishima u er kwagh ne.

8. Marku 6:34 tese ér, ka nyi igen kpa ka i mgbegha se u tesen ioro?

⁸ Sha uhar yô, mbawanndor a vese doo se ishima, nahan kwagh la ka a mgbegha se u tesen ve mimi. Ikyav i tesen yô, shighe ugen la, Yesu vea mbahenen nav pase kwagh kpishi nahan ve vôr. Yange ve ker ijiir ér vea za mem her, kpa shi ikpelaior za kohol ve. Kunya yange u kôr Yesu a ve maa gba tesen ve “akaa kpishi.” (Ôr Marku 6:34.) Er yange vôr nahan kpa, er tom kpoghuloo. Sha ci u nyi? Yesu yange kav er lu ikpelaior la yô. Yange nenge er ve lu yan ican man gba u a wase ve vea lu a ishimaverenkeghen yô, nahan soo u wasen ve. Nyian kpa ior mba ken imba mlu la. Aluer u nenge ior mba inja er saan ve iyol shi kwagh ban ve ga nahan kpa, de henen wer mba a mbamzeyol ga ze. Ve kpa gba u a wase ve vea lu a ishimaverenkeghen, sha ci u mba er iyôngo i i tsum i lu a orkuran u nana hemen i ga nahan. Apostoli Paulu yange ôr kwagh u ambaaior la ér, a fa Aôndo ga nahan mba a ishimaverenkeghen ga. (Ef. 2:12) Mba yemen sha “gbenda u zan ken mtim la”! (Mat. 7:13) Ka sea hen sha kwagh u ior mba ve lu hen haregh u se pasen kwagh la, sea nenge er i gbe u vea fa Aôndo nahan i lu se ape wasen ve, sha ci u ve doo se ishima shi mhôônom kôr se a ve. Man gbenda u hemban doon u se wase ve yô, ka u kaan a ve ser se hen Bibilo a ve.

9. Mbafilipi 2:13 pase ér, Yehova una fatyô u wasen we nena?

⁹ Alaghga ka u cian u kaan a ior wer u soo u va henen Bibilo a ve, sha ci u u fa je wer kwagh la una tôô u shighe u wan iyol shi za henen kwagh a ve. Aluer ka nahan yô lam a Yehova, ôr un er ka i lu u la. Sôn un a wase u sha er u lu a isharen i keren or u u hen Bibilo a nan yô. (Ôr Mbafilipi 2:13.) Apostoli Yohane yange kaa a vese ér, Aôndo una ungwa mbamsen mba ve zough sha awashima Na yô. (1 Yoh. 5:14, 15) Sha nahan yô, u fatyô u lun a vangertiôr wer Yehova una wase u u lun a isharen i za geman ior hingir mbahenen.

10-11. Ka nyi ia na alaghga a taver se u henen Bibilo a oro?

¹⁰ Er ka se tagher a mbamtaver mba alaghga vea yange se u eren tom u geman ior hingir mbahenen la a ishima i môm er i sar se la nahan kpa, se mba eren beer sha tom u i we se u tesen ior la ga. De se time nen sha mbamtaver mban mbagen shi se nenge er se fatyô u hemban ve yô.

¹¹ Alaghga se mba fetyô u eren tom ne a ishima i môm er i sar se la ga. U tesen ikyav yô, mbapasenkwagh mbagen bee iyol shin ka i shi vihin ve iyol. Kwagh ne zua sha mlu wouwe? Aluer ka nahan yô, nenge ase kwagh ugen u se hen ken shighe u angev mbu korona ne yô. Se mase kaven nahan ser, se fatyô u henen Bibilo a ior sha hanseeti asev gayô tableeti shin kômputa! Sha nahan yô, u fatyô u teman hen ya wou hiin Bibilo i henen a or shin henen Bibilo a or, a u zan hen ya u nan shio. Shi kwagh u dedoo ugen kpa ngu ken kwagh ne. Mbagen ka i doo ve u henen Bibilo, kpa mba lun her shighe u anmgbianev asev ve duen kwaghpasen la ga. Nahan kpa ka ve gema ve lu her pepe, gayô ve va hide her tugh. U fatyô u henen Bibilo a or sha ashighe la kpa? Shighe u Yesu tese Nikodemu la lu tugh, sha ci u lu shighe u Nikodemu hemba soon je la.—Yoh. 3:1, 2.

12. Er nan se lu a vangertiôr ser se fatyô u fan ityesen tsema tsema?

 ¹² Alaghga se nenge ser se mba a mfe kuma u henen Bibilo a or ga. Adooga se hen ser, gba u se seer fan ityesen cii ve se kuma u henen Bibilo a or ye. Aluer kape ka i lu u la yô, nenge ase akaa atar a aa wase u u fan wer u fatyô u henen Bibilo a or yô. Hiihii yô, Yehova nenge u ér u kuma u tesen mbagenev. (2 Kor. 3:5) Sha uhar yô, Yesu u i ne un tahav sha “akaa a sha man a shin tar cii” la, kaa ér u za tese ior. (Mat. 28:18) Sha utar yô, Yehova kua anmgbianev ou kpa vea wase u. Yehova yange a wase Yesu u fan kwagh u una ôr yô, man we kpa una fatyô u wasen we nahan. (Yoh. 8:28; 12:49) Heela tseegh ga, u fatyô u kaan a ortamen u hemen annongo wen u pasen kwagh la, gayô pania shin orpasenkwagh u nan fe u pasen kwagh tsema tsema yô, nana wase u sha er u fa u hiin Bibilo i henen a or shi zan hemen a kwaghhenen shon yô. Gbenda môm u u fatyô u seer fan ityesen yô, ka u nengen er mbapasenkwagh mban ve lu henen Bibilo a or shighe u ne dugh kwaghpasen yô.

13. Doo u se kegh iyol u geman a igbenda i henen kwagh a ior la sha ci u nyi?

¹³ Alaghga a taver we u dondon igbenda i he shin eren tom a akaa a he a i sember duen a mi la. I sôr gbenda u se henen Bibilo a ior la. Takeda wase u U Fatyô u Lun Uma Gbem sha Won shi a Saan We Iyol! u se henen kwagh a ior ker jim jim la, tese er i gbe u se waan iyol sha kwaghhenen shi gbenda u se henen kwagh a ior la, ua kaha a kwagh u yange se vanden eren la yô. Ka se ôr akumaihiange kpuaa, kpa se gema se tôô shighe se lam sha mi vea orhenen Bibilo la imôngo. Ka sea tesen ior yô, se hemba eren tom a uvidio man akaa a sha ijiir yase i sha Intanet kua a ken JW Library^® la. Aluer u fa u eren tom a akaa ne ga yô, lam a or u nan fe yô, nana wase u. Se uumace ka sea fa u eren kwagh yô, i hemba maan se iyol u eren un. Ka i lu se zange u dondon igbenda i he i eren kwagh ga. Kpa sha iwasen i Yehova man mbagenev yô, se fatyô u dondon igbenda i he ne shi a hemba maan se iyol u henen kwagh a ior kpaa. Anmgbian ugen u a lu pania yô kaa ér, gbenda u he u henen kwagh a ior ne ka u “doo or u i lu henen kwagh a nan la, kua or u nan lu henen kwagh a or la cii.”

14. Ka nyi i doo u se umbur shighe u se lu pasen kwagh hen ijiir i ior ve soon u keghen ato ga, man 1 Mbakorinte 3:6, 7 taver se ishima nena?

¹⁴ Alaghga se mba hen ijiir i ka i taver kpishi u hiin Bibilo i henen a ior yô. Adooga ior vea soo u keghen atô a loho wase ga, shin vea hendan a vese je kpaa. Ka nyi ia wase se ve, se gba uwer u pasen kwagh hen imba ijiir ne ga? Umbur wer, er se lu ken tar u bo ne yô, mbamlu mba iorov vea fatyô u geman fese, nahan mba yange ve soo u keghen ato a vese ga kpa, kwagh u Aôndo una hii u gban ve ishima. (Mat. 5:3) Ior mbagen yange ve venda u ngohol ityakeda yase, kpa ken masejime yô, ve va lumun ér i hen Bibilo a ve. Shi se fa ser ka Yehova a lu Ter u sunda ye. (Mat. 9:38) A soo ér se za hemen u lôôn shi urun, kpa ka un a ne mvese ye. (1 Kor. 3:6, 7) Nahan doo u se umbur ser, aluer se mba henen Bibilo a or hegen ga kpa, Yehova veren se ka sha iniôngon yase, ka sha kwagh u ka a due ken iniôngon yase la ga! *

15. Yehova ka una nenge or nana fa mimi u ken Bibilo shi nana eren sha mi nahan, i lu un nena?

¹⁵ Or ka nana fa mimi u Bibilo shi nana tesen mbagenev mimi shon nahan i saan Yehova iyol kpen kpen. (Anz. 23:15, 16) Sha mimi  yô, Yehova ka una nenge er ior nav ve lu pasen kwagh shi tesen ior sha gbashima nahan i saan un iyol kpen kpen! Ikyav i tesen yô, ken inyom i tom i 2020 la, er bouange tser tar nahan kpa, yange i hen Bibilo a iorov 7,705,765 man kwagh ne wase iorov 241,994 tsegha ayol a ve sha ci u Yehova shi er batisema. Mbahenen mbahev mban kpa shi vea hen Bibilo a ior, vea seer geman ior hingir mbahenen. (Luka 6:40) Se fatyô u lun a vangertiôr ser ka sea tesen ior sha u ve hingir mbahenen yô, i doo Yehova kpishi.

16. Ka kwagh u dedoo u nyi se fatyô u kangen ishima ser se ere?

¹⁶ U geman ior hingir mbahenen la ka tom u kiriki ga, kpa sha iwasen i Yehova yô, se fatyô u tesen mbahev u soon Ter wase u sha la. Se fatyô u kangen ishima ser, a hemba kpa se hii u henen Bibilo a or môm je he? Aluer se mba pinen hanma or u se zough a nan ser nana soo yô, se hen Bibilo nan yô, alaghga a kpiligh se iyol u nengen a kwagh u una due ker la. Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una ver iniôngon yase la.

17. Aluer se fatyô u henen Bibilo a or yô, kwagh la una na a lu se ken ishima nena?

¹⁷ Ian i se lu a mi i pasen shi tesen mbagenev mimi la, ka i icivirigh kpen kpen! Tom ne ka u na i saan se iyol sha mimi. Apostoli Paulu u yange wase ior kpishi ken Tesalonika ve hingir mbahenen la, pase er lu un ken ishima yô ér: “Ishimaverenkeghen yase shin iember yase shin iyua i nan se iember sha ishigh ki Ter wase Yesu sha shighe u una lu vea vese imôngo la yô, ka nyi? Jighilii yô, ka ne gaa? Ka ne jighilii ne lu iengem man iember yase ye.” (1 Tes. 2:19, 20; Aer. 17:1-4) Nyian kpa ka i lu ior kpishi ken ishima nahan. Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Stéphanie, u un vea nom na ve wase ior kpishi ve er batisema yô kaa ér, “Kwaghmôm u a nem iember i hembe u wasen ior tseghan ayol a ve sha ci u Yehova je kpa ngu ga.”