Mbampin mba Mbaôron Takerada Ne Ve Pin La
Er nan ve Mbashiada mba Yehova ka ve kpera foto u apostoli Paulu a kpur ityough shin a lu a ice sha ityough kpuaa tseeghele?
Jighilii yô, or môm ngu nyian u nana fatyô u ôron er Paulu lu la jighilii ga. Ufoto kua akaa a ka se kpela ken ityakerada yase la ka di kwaghkpelan tsô, u ngu wer ka ufoto mba ior mbadughun akaa shin inya ve kaa ér ka ufoto mba Paulu ga.
Nahan cii kpa, akaa agen nga aa tese er Paulu yange lu yô. Ikyav i tesen yô, Iyoukura i Shion i Maaci 1, 1902 ter môm ken akaa ne, ér: “Sha kwagh u mluyol u Paulu yô: . . . Takerada ugen u i yer ér ‘Acts of Paul and Thecla,‘ . . . u yange i nger u, i nôngo u kuman anyom 1900 hegen la, ôr kwagh u i lumun a mi ér ka u mimi shi i nenge ér i pase kwagh shon sha gbenda u hemban doon yô. I pase kwagh u mluyol u Paulu ker nahan ér yange ‘gba zum shi kpur ityough shi gba agever shi lu a agbende iyol shi ingyaashe na zua hen kungwa shi hor ihinga.’”
Takerada u i yer ér The Oxford Dictionary of the Christian Church (Mgber u inyom i 1997) la, ôr kwagh u ngeren la ér: “Akaa a mbayiase agen a takerada u ‘Acts of Paul and Thecla’ u er la ka a mimi.” I zua a ukôpi mba takerada ne 80 mba ken zwa Grika mba yange i nger sha ave yô, shi i zua a ukôpi mba ken ijô igen kpaa. Kwagh ne tese ér ior naan takerada ne icivir shighe u i gber u anyom kar uderi imôngo la kpaa. Sha nahan yô, ufoto mba se kper ken ityakerada yase la, zua sha akaa a yiase i tese ér lu mluyol u apostoli ne yô.
Nahan cii kpa umbur wer, akaa agen nga aa a hembe lun a inja a mluyol shin mluashe u Paulu la yô. Shighe u Paulu lu eren tom na u ivangeli la je kpa, mbagenev puu mlu na nahan ér “u [nenge] a na sha ashe yô, ka iurenor, kwaghôron na kpaa ka u ikoogh ga.” (2 Kor. 10:10) Kpa doo u se umbur ser ka Yesu yange gema un sha ivande hingir Orkristu ye. Shi doo u se hen sha tom u Paulu er zum u hingir “ikagh ki i tsegh ki sha ci [u Kristu] sha u una zende a iti [i Yesu] sha ishigh ki atôatyev” la kpaa. (Aer. 9:3-5, 15; 22:6-8) Shi hen sha mbamtsera mba se fatyô u zuan a mi ken ityakerada i Bibilo i jijingi u Yehova mgbegha Paulu nger la.
Paulu yange ta ihyagh sha akaa a yange er cii ve va hingir Orkristu la ga. Shi a ôr kwagh u mluyol shin mluashe na ga. (Aer. 26:4, 5; Fil. 3:4-6) A kaa ér: “Mo m hemba gban ijime ken mbaapostoli cii m kuma u á yilam er apostoli kpaa ga.” (1 Kor. 15:9) Shi va nger ér: “Mo u m hembe gban ijime ken uicighanmbaiorov cii yô, i nam mrumun u sha mhôôn ne u ôron atôatyev Loho u Dedoo u mngee u Kristu A ngee a akaa i gande u tôvon la.” (Ef. 3:8) Sha mimi yô, loho la hemba ngun a inja a mluyol shin mluashe u Paulu je ka ashe tugh ga.