1, 2. (a) Zum u akaa a ve gem ken uma u Orkristu kpoo yô, alaghga kwagh la una bende a nan nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.) (b) Er i pase ken Pasalmi 131 nahan, ka nyi ia wase se ve se za hemen u lun a bem wase u ken ishima here?

SHIGHE u i pase anmgbian ugen u i yer iti na ér Lloyd, vea kwase na Alexandra, ér gba u vea due Betel vea za er tom u pasen kwagh ken tiônnongo yô, sha hiihii la vihi ve. Yange ve er tom shin Betel hemba anyom 25. Lloyd kaa ér: “Yange i lum er Betel kua tom u m eren shimi la hingir kwagh u i fem a mi nahan. Ken ishima yô, m nenge mer mgem ne ka u dedoo, kpa ken ukasua man iwer i i dondo la cii ashighe kpishi i lum er i soo kwagh wam ga nahan.” Ashighe agen mgem ne a vihi Lloyd ga, ica i gba ga maa shi a hide a ure; kape lu uren, saan je la.

² Zum u akaa a va gem ken uma wase kpoo yô, mbamgem mbara ka ve va se a ishimanyian shi ishima yase i kera memen ga. (Anz. 12:25) Ashighe agen je yô, ka i taver se u lumun ser kwagh la ngu eren se mimi. Shighe u kwagh a lu nahan yô, se er nan ve se “sur ishima” yase ia “hingir dem dem”? (Ôr Pasalmi 131:1-3.) De se nenge  ase er ior mba i er kwagh ve ken Bibilo, kua mbacivir Yehova mbagen sha ayange ase ne za hemen u lun a bem ve u ken ishima shin er ve tagher a mbamtaver nahan kpaa yô.

3. Akaa yange gema ken uma u Yosev nena?

³ Yosev yange lu anyom 17 shighe u anmgbianev nav tee un, za hingir kpan la. Cii man kwagh ne er yô, Yosev hemba doon ter na ishima cii, nahan kwagh la na anmgbianev nav gba un iwuhe. (Gen. 37:2-4, 23-28) Yosev yange ya ican ken Igipiti er anyom 13 nahan. Hiihii lu kpan, shi shighe kar yô, i va wuhe un ken purusu. Lu kwagh u una gema ashe a nenge a Yakob, ter na u doo un ishima tsung la kpaa ga. Ka nyi yange i na ve Yosev tôô ér kwagh hemba un shin de ér ishima i vihi un tsung ga?

4. (a) Shighe u Yosev lu ken purusu la, yange ver ishima na sha nyi? (b) Yehova yange ungwa mbamsen mba Yosev nena?

⁴ Shighe u Yosev lu ken purusu lu yan ican la, ka keng yange una hemba veren ishima sha iwasen i Yehova lu nan un la. (Gen. 39:21; Ps. 105:17-19) Shi mnyam ma yange ma cie Yosev shighe u lu iyev, ma ma lu tesen kwagh u ken hemen la, yange ma a wase Yosev u lun a vangertiôr je ér Yehova ngu a na. (Gen. 37:5-11) Shi yange una sôn Yehova a pase un ican na acin imôngo je ka u henen a hen ga. (Ps. 145:18) Nahan Yehova ungwa mbamsen mba Yosev er hen a na a ishima i mimi la, a wase Yosev u lun a vangertiôr je ér Una “lu a na” ken atsan a na cii.—Aer. 7:9, 10. *

5. “Bem u Aôndo” ka a wase se, se seer kangen ishima u eren Yehova tom nena?

⁵ Nyian ne kpa, er se tagher a akaa a vihin tsung nahan kpa, ka se nenge er “bem u Aôndo” ngu a sur se asema shin a na ishima i gba se shimi yô. (Ôr Mbafilipi 4:6, 7.) Sha nahan yô, zum u ishima i nyian se kpishi man se gema hen Yehova ser a wase se yô, bem u Aôndo la ngu a seer taver ishima i se kange ser se kure akaa a se we ishima u eren ken mcivir u Yehova la. Heela tseegh ga, bem la shi ka a na se kange ishima ser se yina ishima ga cii. De se time sha kwagh u anmgbianev mba nomso man mba kasev mba sha ayange ase ne, tsô se nenge a mimi u kwagh ne.

6, 7. Aluer se er msen se ôr Yehova zayol wase jighilii yô, kwagh la una wase se u hiden lun a bem nena? Tese ikyav.

⁶ Shighe u i kaa a anmgbian ugen u i yer iti na ér Ryan yô, vea kwase na Juliette ér gba u vea kera za hemen u eren tom u ikpur pania ga yô, iyol kpe ve kpishi. Ryan kaa ér: “Yange se er msen hen Yehova sha kwagh ne jighilii. Se nenge ser se mba a ian i civirigh i tesen Yehova ser, se suur sha a na. Mbagenev kpishi ken tiônnongo wase va ken mimi ne ica lu a gba ga, nahan se sôn Yehova ser a wase se sha er se ver ikyav i dedoo i tesen jighjigh u nan yô.”

⁷ Yehova yange ungwa msen ve la nena? Ryan umbur nahan ér: “Yange se er msen se mba been ave ave la je, iyolkpen shin ishimavihin yase la bee, shi ishimanyian i se hii lun a mi la kpa kar kera. Bem u Aôndo maa gba kuran asema a ase kua mbamhen asev. Se nenge ser, aluer se mba a mnenge u vough yô, Yehova una za hemen u eren tom a vese her.”

8-10. (a) Jijingi u Aôndo una wase se u nôngon a ishimanyian nena? (b) Aluer se mba nôngon ser se hemba veren ishima sha u civir Yehova yô, Yehova una wase se nena?

⁸ Icighan jijingi u Aôndo ka a sur se asema shi a umbur se avur a ruamabera a a wase se u veren kwagh u mcivir u Yehova hiihii yô. (Ôr Yohane 14:26, 27.) Nenge ase ikyav sha kwagh u anmgbian ugen u yer iti na ér Philip yô, vea kwase na Mary. Ve er tom shin Betel zurum anyom 25. Ken atô u iwer inyiin tseegh, ngô na kpe, shi ngô u kwase na kpa kpe, shi anngô  na ugen kpa kpe, shi angev mbu ken ityou kôr ter u Mary, nahan gba u vea nengen sha a na.

⁹ Philip umbur nahan ér: “Yange m hen mer m ngu wan ishima a kwagh ne zan doo doo je, nahan kpa kwagh gema shi. Iyange igen la m va tagher a Mbakolose 1:11 ken ngeren ugen ken Iyoukura i henen nahan m kav kwagh ugen. M lu wan ishima, ka mimi, kpa m lu wan ishima sha gbenda u doo u ma m lu wan la ga. Yange gba u ma m ‘taver ishima shi [ma m lu] wan ishima saan saan kpaa.’ Ivur ne yange i umbur mo ér msaanyol wam har sha mlu u m lu ker la ga, kpa ka gbenda u Jijingi u Aôndo a lu eren tom ken uma wam la ua na a saan mo iyol ye.”

¹⁰ Er Philip man Mary nôngo kwagh kpoghuloo ér vea hemba veren ishima sha u civir Yehova ken mlu ve la yô, Yehova ver ve sha igbenda kpishi. Yange mba dugh shin Betel kera maa fese nahan ve zua a ior mba henen Bibilo a ve mba ve lu vesen ken jijingi shi ve soo ér i henen Bibilo a ve kwa imôngo ken kasua yô. Mary di umbur nahan ér: “Ior mba se henen Bibilo a ve ne lu iember yase, shi lu gbenda u Yehova kaan a vese ér hanma kwagh una va doo.”

11, 12. (a) Yosev yange er kwagh u Yehova una haa iveren sha mi nena? (b) Yosev yange wa ishima nahan, va zua a injar nena?

¹¹ Aluer akaa va gema ken uma wase kpoo yô, alaghga ishima ia nyian se je a lu mbamzeyol asev mbara tseegh se gema henen sha mi ye. Kwagh ne yange ma fatyô u eren Yosev. Kpa orti tsua u eren kwagh u fatyô u eren ken mlu na la, nahan na Yehova kwagh u una haa iveren sha mi yô. Er Yosev lu ken purusu nahan kpa, yange orkurangaadi a na un tom yô, a er u sha gbashima vough er shighe u eren Potifar tom la kpa eren nahan.—Gen. 39:21-23.

¹² Iyange igen yô, i va a ior mbagenev uhar mba ngise ve lu sha aan a tom a vesen ken kwa u Farao yô, va wa Yosev sha ikyev. Yosev eren a ve kundu kundu, nahan ve ôr un mnyam ma ma cie ve hen tugh mbu gen yô. (Gen. 40:5-8) Yosev fa kwagh u una va due ken iliam ve la ga, kpa kwagh va gema kure sha gbenda u doon tsung. Er hide tsa ken purusu kuma anyom ahar nahan kpa, ken masejime yô, i va dugh un; shi sha iyange la je, i na un orhemen u sha uhar, hingir or u cirin ken Farao.—Gen. 41:1, 14-16, 39-41.

13. Aluer mlu wase ngu nan nan kpa, se fatyô u eren kwagh u Yehova una haa iveren sha mi nena?

¹³ Se kpa alaghga se nyôr ken mlu u se lu a kwagh u eren sha mi kpuaa tseegh, shin se lu a mi ga kuaa yô er Yosev nahan. Nahan kpa, aluer se wa ishima shi se mba nôngon kpoghuloo eren kwagh u se fetyô la yô, se er kwagh u Yehova una haa iveren sha mi yô. (Ps. 37:5) Aluer se kera fa kwagh u se er ga, shi ishima ngi nyian se je kpa, mayange se “hunde ishima  kera” shin se tôô ser kwagh wase bee ga. (2 Kor. 4:8) Se kpa mkaanem ma Paulu nger man ma a kure sha a vese, hemban je yô, aluer se ver ishima sha u civir Yehova yô.

14-16. Er akaa lu geman ken uma u orivangeli Filibu nahan kpa, yange za hemen u veren ishima sha tom na nena?

¹⁴ Orivangeli Filibu ver se ikyav i dedoo i or u yange akaa gema ken uma u nan kpa nan za hemen u veren ishima sha tom u nan yô. Yange mba woogh Sefanu kera yô, i hii u tôvon Mbakristu a ican ken Yerusalem kpoghuloo. * Hen shighe la, Filibu lu eren tom na saan saan sha ian tom i he i lu sha mi la. (Aer. 6:1-6) Kpa ka numun mbadondon Kristu mba samben yô, Filibu hide gba teman wan ave ga. A mough yem ken Samaria lu za pasen kwagh ker, man lu gar u loho u dedoo lu a vande nyôron ker hen shighe la ga yô.—Mat. 10:5; Aer. 8:1, 5.

¹⁵ Filibu yange kegh iyol u zan hanma ijiir i jijingi u Aôndo a ze a na cii, nahan Yehova er tom a na u bughun uharegh mba pasen kwagh mba hegh. Mbayuda kpishi yange ve nengen ér Mbasamaria gba kwagh ga, kpa er Filibu sange ve sha dooshima ga yô, ka keng kwagh ne yange una doo ve kpen kpen. Ka nahan man ikpelaior la kegh ato a na “sha ishima i môm” ye!—Aer. 8:6-8.

¹⁶ Jijingi u Aôndo maa shi hemen Filibu yem a na ken geri u Ashedodi man Sesaria; atôatyev lu ken ugeri mban kpishi. (Aer. 8:39, 40) Hii shighe u Filibu pase kwagh ken Samaria la va nyôr hen shighe ne, anyom kar er 20 nahan. Ikyav tese wang ér akaa gema ken uma na. Hen shighe ne, hingir or u lun a tsombor, nahan lu a tsombor na ape lu pasen kwagh la. Er akaa lu geman ken uma u Filibu nahan kpa, a ver ishima sha tom na. Kwagh ne na yô, Yehova ver un doo doo kua tsombor na.—Aer. 21:8, 9.

17, 18. Aluer akaa va gema ken uma wase kpa se ver ishima sha tom her yô, kwagh la una wase se nena?

¹⁷ Ior kpishi mba ve eren tom u pasen kwagh hanma shighe yô, kaa ér kwagh u yange wase ve u lun a mnenge u vough shighe u akaa gema ken uma ve yô, lu u veren ishima sha tom ve. Anmgbian ugen shin tar u South Africa, iti na ér Osborne vea kwase na Polite yange ve due Betel, nahan ve hen ér vea zua a tom uke kua ijiir i tsan je a ngôôr ga. Kpa Osborne kaa ér: “Kwagh ka a er i vihi yô, se zua a tom fele er se hen nahan ga.” Kwase na Polite di umbur nahan ér: “Yange se ker tom iwer itiar kpa se lu a zua a mi ga, man se vande koson inyaregh kpaa ga. Uma yange taver kpishi.”

 ¹⁸ Ka nyi yange i wase ve u wan ishima a mlu ve u taver yum nee? Osborne kaa ér: “Se duen kwaghpasen vea tiônnongo, nahan kwagh la wase se u veren ishima yase sha tom shi lun a mnenge u vough. Yange se kaa ser se tema se wa ave ishima i gbaa nyian se tsô ga, kpa se uve ityough ken tom u pasen kwagh, nahan se zua a iember kpishi. Yange se ker tom sha ajiir kpishi, nahan ken masejime yô se va zua a mi.”

19-21. (a) Ka nyi ia wase se u lun a bem wase u ken ishima here? (b) Aluer se wa ishima a akaa a a gem ken uma wase la yô, ka mbamtsera mba nyi se zua a mi?

¹⁹ Er se nenge ken akav ne nahan, aluer mlu wase ngu nan nan kpa se mba eren kwagh u se fetyô la shi se kegh Yehova yô, se za hemen u lun a bem wase u ken ishima her. (Ôr Mika 7:7.) Alaghga je yô, se nenge dedoo yô, mlu u se va nyer ker la una gema a na yô, se hemba lun kôôsôô a Yehova cii. Polite u se sember teren kwagh na la umbur kwagh u yange er la, nahan a kaa ér: “Er se due shin Betel kera la, kwagh la tesem m kav inja i u suur sha Yehova jim jim shighe u uma a taver yô. Ikyar i m ye a Yehova la hemba taver hegen cii.”

²⁰ Mary u se vande teren kwagh na la ngu nengen sha ter na u a beeyol la, shi eren tom pania. A kaa ér: “Hegen m mase kaven nahan mer shighe u ishima i lu nyian mo yô, gba u me tamber, me er msen hen Yehova, maa me de kera je. Kwagh u vesen u m hen yô, ka u wan Yehova hanma kwagh sha ikyev, man ka ieren i kwagh a va gba sha mi ken hemen tsung yô.”

²¹ Lloyd man Alexandra mba se ter kwagh ve ken mhii u ngeren ne la kaa ér, akaa a yange va gema ken uma ve la kar jighjigh ve u nan sha igbenda i ve ver ishima ga yô. Shi ve kaa ér: “Akaa a karen jighjigh u nan ka a wase u fan aluer jighjigh wase ka u mimi shi a taver kuma u una sue se shi una sur se ishima zum u akaa a va taver yô. Ka se hingir ior mba injaav kpen kpen.”

22. Aluer mlu wase ngu nan nan kpa, se mba nôngon u eren kwagh u se fetyô yô, ka vangertiôr u nyi se fatyô u lun a mi?

²² Aluer akaa va gema ken uma wou sha ci u i musan we iantom ken nongo u Yehova shin u va gba angev shin ityom seer we hen tsombor shin ka ma kwagh ugen kpa, fa dedoo wer kwagh wou gba Yehova ishima, shi una wase u sha shighe vough. (Heb. 4:16; 1 Pet. 5:6, 7) Hegen yô, hila nôngon, eren kwagh u u fetyô u eren ken mlu wou la cii. Kporom hen Ter u u Sha la ken msen, shi hen u wan iyol you sha ikyev na. U er nahan yô, we kpa u za hemen u lun a bem wou her, aluer akaa va gema ken uma wou nan nan kpaa.