1. Er nan ve ior kpishi i taver ve u fan ér kwaghaôndo u mimi ngu môm tseeghele?

UKWAGHAÔNDO mba nyian kpishi mba ve kaan ér ve mba Mbakristu shi ve mba civir Aôndo sha gbenda u a lumun a mi yô. Kwagh ne na yô, ior kpishi taver ve u fan ér kwaghaôndo u mimi ngu môm tseegh! Ka ve pine ér, “Kwaghaôndo u mimi ngu môm tseeghle, hanma kwaghaôndo cii Aôndo lumun a mi gaa?” Se na jighjigh ser kwagh u se tesen la ka mimi shi gbenda u Mbashiada mba Yehova ve civir Yehova Aôndo nyian la ka u a lumun a mi yôô? Se fatyô u tôvon sha akaa ne fan, a lu nahan mimi yôô? De ase se nenge ikyav.

2. Er nan ve apostoli Paulu yange fa dedoo ér ityesen i un ne jighjigh a mi la ka i mimi? (1 Mbatesalonika 1:5)

² Apostoli Paulu yange na ityesen i mimi la jighjigh taveraa. (Ôr 1 Mbatesalonika 1:5.) Lu sha ci u ityesen shon na saan un iyol yum ga. Kpa Paulu yange ver ishima hen Mkaanem ma Aôndo tsembelee. Yange na jighjigh ér “Ruamabera jimin cii ka Aôndo a ne i nger ye.” (2 Tim. 3:16) Kwagh u Paulu hen la wase un u fan nyi? Paulu zua a mfe u Ruamabera u tese un wang er i lu Yesu a lu Mesiya u yange i tôndo zwa la yô. Kpa Mbayuda mba tesen kwaghaôndo yô, kwagh gba ve u tôvon fan ga. Mbawan atseregh mbara lu kaan ér ve mba tesen ior mimi sha kwagh u Aôndo, kpa ve gema ve lu eren akaa a Aôndo a soo ga yô. (Titu 1:16) Paulu yange tsua a tsua akaa a una na jighjigh a mi ken Mkaanem ma Aôndo, er ve nahan ga. Yange kegh iyol u tesen shi dondon hanma kwagh u Mkaanem ma Aôndo ma tese cii.—Aer. 20:27.

3. Saa se zua a mlumun sha mbampin asev cica cii ve se na jighjigh ser kwagh u se tesen la ka mimi yee? (Nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér “ Akaa a Yehova a Er la kua Mbamhen Nav ‘Ngee Gande u Ôron.’”)

 ³ Mbagenev hen ér gba u kwaghaôndo u mimi una fatyô u nan mlumun sha hanma mpin cii, kua mbampin mba Bibilo i ne mlumun sha mi jighilii ga je kpaa. Mhen la nahan ka u shami je kpa? Nenge ase kwagh u Paulu yange er yô. Yange ôr a mbanan jighjigh mbagenev ér ve ‘tôvon akaa cii,’ kpa shi kaa wener akaa agen nga kpishi a un kav ga yô. (1 Tes. 5:21) A nger ér, “mfe wase yina,” shi “se mba nengen a akaa cing, er ka ken jingi i iyôôgh nahan.” (1 Kor. 13:9, 12) Paulu yange kav hanma kwagh ga; se kpa se kav hanma kwagh ga. Kpa Paulu fa akaa a mimi a vesen a Yehova a we ishima u eren la. Yange zua a mfe sha akaa kuma u una na jighjigh ér akaa a un fe la ka mimi!

4. Ka nyi ia wase se u seer lun a jighjigh u nan ser se fa mimi u Bibilo i tese la, man ka nyi se lu tôvon nengen sha kwagh u Mbakristu mba mimi?

⁴ Kwagh ugen u una wase se u seer nan jighjigh ser se fa mimi u Bibilo i tese la yô, ka u tôôn gbenda u civir Aôndo u Yesu tese la karen sha kwagh u Mbashiada mba Yehova ve eren nyian ne. Ken ngeren ne, se tôv se nenge er Mbakristu mba mimi (1) ve vende eev mbu civir, (2) ve ne iti i Yehova la icivir, (3) ve soo mimi, shi (4) ve doo ayol a ve sha mimi yô

5. Yesu tese se gbenda u vough u civir Aôndo nena, man se dondo gbenda shon nena?

⁵ Er Yehova doo Yesu ishima kpishi yô, Yesu civir un tseegh, shighe u lu sha la kua shighe u lu shin tar la kpaa. (Luka 4:8) Yange tese mbahenen nav ér ve kpa ve civir Yehova tseegh. Yesu yange civir Yehova a eev ma shighe môm ga, mbahenen nav kpa nahan. Er Aôndo a lu Jijingi, se nengen a na ga yô, or môm nana fatyô u eren kwagh u been un ga! (Yes. 46:5) Kpa  u eren eev mbu ior mba mbagenev ve hen ér ka uicighanmbaiorov, shi eren msen hen a ve la di ye? Yehova ôr ken tindi u sha uhar ken Atindi a Pue la ér: “De gbe eev ga, shin kwagh u a bee ma kwagh u a lu sha kwavaôndo shin u a lu shin inya . . . De gur ve inya ga.” (Eks. 20:4, 5) Nahan mba i sar ve u eren ishima i Aôndo la fa je ér a soo ér se civir eev ga.

6. Ka gbenda u civir Aôndo u han Mbashiada mba Yehova ve lu dondon nyiana?

⁶ Mbatimen sha akaa a yiase kaa ér Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la civir Aôndo tseegh. Ikyav i tesen yô, takeda ugen (History of the Christian Church) kaa ér Mbakristu mba tsuaa mbara vea lu uma yô, “ma ve palegh” kwagh u veren ieev ken ayou a civir Aôndo ker la. Nyian ne, Mbashiada mba Yehova mba dondon gbenda u civir Aôndo u Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la. Se mba eren msen hen ieev mbi “ior mba mbagenev ve nengen ve ér ka uicighanmbaiorov” la ga, shin hen mbatyomov kpaa ga; Yesu je kpa se mba eren msen hen a na ga. Se mba civir tuta ga, shin se mba eren ma kwagh u una tese ér se mba civir gomoti shin tar u se lu ker la ga. A lu nyi je ia er kpa, se yô se kange ishima u eren kwagh u Yesu kaa ne, ér: “Ka Yehova Aôndo wou i gbe u u civir ye.”—Mat. 4:10.

7. Mbashiada mba Yehova due kposo a ukwaghaôndo mbagenev cii nena?

⁷ Nyian ne, ior kpishi ka i doo ve u keghen ato a mbapasen adua mba i fe ve wuee yô. Ka ve soo mbahemenev mba aduav mban kpishi je yô, ve nôngon u civir ve je kpaa. Ior ka ve zaan adua ken ucôôci vev mbara, ve yamen ityakeda ve, shi ve naan ve shin iniongo i ve suen la inyaregh kpishi. Ior mbagenev ka ve na jighjigh a hanma kwagh u mbahemenev mba aduav mban ve ôr cii. Ka vea nenge a mbahemenev vev mbara yô, i saan ve iyol er ve nenge a Yesu nahan! Kpa mba ve civir Aôndo sha mimi la yô, ka ior ve dondon ga. Er se ne mba ve hemen hen atô wase la icivir nahan kpa, se lumun a kwagh u Yesu pase wang ér: “Ne cii ne mba anmgbianev” la. (Mat. 23:8-10) Se mba civir ior ga, mbahemenev mba aduav shin mbahemenev mba gomoti je kpaa. Shi se mba suen ve shin iniongo ve ga. Kpa, se mba we ave sha akaa a patii ga shi se mba paleghaa a tar ne. Er se eren akaa ne ga yô, se due kposo a ukwaghaôndo mba ve kaan ér ve mba Mbakristu la cii.—Yoh. 18:36.

8. Er nan ve se fe ser Aôndo soo ér se na iti na i Yehova la icivir shi se pase hanma or nana fa i?

⁸ Shighe ugen la, Yesu er msen ér: “Tere, na iti you icivir.” Nahan Yehova iyol na ungwa msen la, ôr kwagh sha je imo na due gbungur gbungur, tôndo zwa ér una tsegha iti na. (Yoh. 12:28) Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la cii, yange na iti i Ter na icivir. (Yoh. 17:26) Sha nahan yô, Mbakristu mba mimi nenge ér ka kwagh u icivirigh kpishi u yilan Aôndo sha iti na shi pasen mbagenev iti shon.

9. Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la yange ve tese ér ve na iti i Aôndo icivir nena?

⁹ Sha ayange a mbaapostoli, shighe u i hii kwagh u tiônnongo u Kristu ica lu a gba ga la, Yehova “lumun akuraior agen, sha u una kohol ior ken a ve mba vea yilan sha iti na yô.” (Aer. 15:14) Nahan Mbakristu mba sha shighe la nenge ér ka kwagh u icivirigh kpishi u yilan Aôndo sha iti na shi pasen ior ve fa i. Mbaapostoli kua mbahenen yange vea pasen kwagh yô, ve yilan Aôndo sha iti na kpôô kpôô, shi ve nger i ken ityakeda i Bibilo kpaa. * Sha nahan yô, ve tese ér lu ve tseegh ve pasen ior iti i Aôndo ye.—Aer. 2:14, 21.

10. Ka ikyav i nyi u nenge a mi i tesen ér ka Mbashiada mba Yehova tseegh ve pasen ior iti i Aôndo i Yehova laa?

 ¹⁰ Ka Mbashiada mba Yehova ve pasen ior iti i Aôndo i Yehova la yee? De se nenge. Nyian ne, mbahemenev mba ukwaghaôndo kpishi er hanma kwagh u ve fetyô cii ér i de fe ér Aôndo ngu a iti na jim jim ga. Ve dugh iti la ken Ubibilo vev mba ve gem la kera cica cii, mbagenev je yô, ve venda kuaa ér i de teren iti shon ken ucôôci vev ga. * Ikyav tese wang ér ka Mbashiada mba Yehova tseegh ve lu nan iti i Aôndo icivir i i gbe u a na i la ye. Se mba hemban pasen ior iti i Aôndo la a hanma nongo u kwaghaôndo ugen cii! Sha nahan yô, se mba nôngon sha afatyô wase cii ser se lu ior mba iti i i yer se a mi la i tese ér se mba la. Se mba Mbashiada mba Yehova! (Yes. 43:10-12) Se gber Icighan Bibilo i Tar He la ukôpi miliôn 240 ken ijô kposo kposo. I nger iti i Aôndo i Yehova la ken Bibilo ne sha ajiir a i dugh i ken Ubibilo mbagenev kera la cica cii. Shi se mba gberen ityakeda i i har sha Bibilo yô, sha u pasen ior kwagh u iti i Yehova ken ijô i hemban 1,000!

11. Mbakristu mba hiihii mbara yange ve tese ér mimi doo ve nena?

¹¹ Yange mimi doo Yesu, ka mimi u sha kwagh u Aôndo man awashima Na je la. Gbenda u Yesu eren kwagh ken uma na la tese ér yange na mimi la jighjigh, shi pase mbagenev mimi shon. (Yoh. 18:37) Mbadondon Yesu jim  jim kpa yange mimi doo ve kpishi. (Yoh. 4:23, 24) Jighilii yô, apostoli Paulu yange yila kwaghaôndo u Mbakristu ér “gbenda u mimi.” (2 Pet. 2:2) Er mimi doo Mbakristu mba hiihii mbara kpishi yô, ve venda aeren a uter a yange hendan a mimi shon la, kua mbamhen mba kwaghaôndo man mbamnenge mba iorov mba ve zua sha mi ga la. (Kol. 2:8) Nyian kpa, Mbakristu mba mimi har atesen a ve cii kua gbenda u ve eren kwagh ken uma ve la sha Mkaanem ma Yehova, mba nôngon kpoghuloo sha er vea za hemen u “zenden ken mimi her” yô.—3 Yoh. 3, 4.

12. Mbahemenev mba Shin Itine ka vea va nenge ér gba u a gema gbenda u se kav ma kwagh shin se eren ma kwagh yô, ve er nena, man ka ve er nahan sha ci u nyi?

¹² Mbashiada mba Yehova mba kaan ér ve fa Bibilo ve bee ga. Ashighe agen gbenda u ka ve pase ma kwagh ken Bibilo shin ve tese ér nongo u Yehova u eren ma kwagh la ka i lu gbenda u shami ga. Kwagh la a de kpiligh se iyol ga. Ruamabera tese wang ér mfe u vough u mbacivir Aôndo la ka a seer kure kure. (Kol. 1:9, 10) Yehova ka a pasen mimi kure kure. Nahan a gba u se waan ishima se keghen ser iwanger i mimi i seer tan. (Anz. 4:18) Mbahemenev mba Shin Itine ka vea va nenge ér gba u a gema gbenda u se kav ma kwagh shin se eren ma kwagh yô, fese je ve nyôôso akaa a i gbe u nyôôso la. Ukwaghaôndo mba ve kaan ér ve mba Mbakristu la ka ve nyôôso akaa ér i doo ior mba ve lu ken iniongo ve la shin tar u hemba soon ve. Kpa Mbashiada mba Yehova yô, ka ve nyôôso akaa sha gbenda u a wase se se hemba lun vea Aôndo kôôsôô shi se civir un er Yesu civir un la nahan. (Yak. 4:4) Akaa a ka se nyôôso la, ka i lu sha ci u ior i tar ne gema mbamnenge vev sha a yum ga, kpa ka i lu sha ci u se seer kaven kwagh u Bibilo i tese sha akaa shon la wang. Mimi doo se!—1 Tes. 2:3, 4.

13. Ka ieren i dedoo i hemban cii i nyi yange i fa Mbakristu mba hiihii mbara sha mini, man Mbashiada mba Yehova mba tesen ieren shon nyian nena?

¹³ Yange i fa Mbakristu mba hiihii mbara sha aeren a dedoo kpishi a ve lu a mi la. Kpa ieren i dedoo i hemban cii i i fa ve sha mi yô, lu dooshima. Yesu yange kaa ér: “Ka sha kwagh ne man ior cii vea fa er ne lu mbahenen av ye, aluer ne doo ayol a en yô.” (Yoh. 13:34, 35) Nyian ne, Mbashiada mba Yehova sha tar cii ve doo ayol a ve tsung shi ve zua mba gungur môm. Se due kposo a ukwaghaôndo mbagenev cii sha ci u se mba er se mba tsombor môm nahan, man se due ken ityar kposo kposo shi aeren a sha ajiir a se due la nga kwaghmôm ga. Ka se nenge a ikyav i dooshima u mimi ne shighe u se ze mkombo u tiônnongo man mkohol u ningir kua mkohol u vesen yô. Kwagh ne ngu a na yô, se seer lun a jighjigh u nan ser se mba civir Yehova Aôndo sha gbenda u a lumun a mi yô.

14. Er i ôr ken Mbakolose 3:12-14 nahan, ka sha gbenda u vesen u nyi se fatyô u tesen ser se doo ayol a ase sha mimi?

¹⁴ Bibilo kaa a vese ér se ‘doo ayol a ase tsung je.’ (1 Pet. 4:8) Gbenda môm u ka se tese imba dooshima ne yô, ka sha u den anmgbianev asev kwaghbo shi wan ishima a mbamyen vev. Shi ka se ker igbenda i se fatyô u nan hanma or ken tiônnongo iwasen kpishi yô, kua mba ve er se kwagh u vihin je kpaa. (Ôr Mbakolose 3:12-14.) Ka sea tesen ser se doo ayol a ase sha mimi nahan yô, se tese ser se mba Mbakristu mba mimi.

15. Ka sha igbenda igen i nyi nahan se fatyô u dondon ikyav i Mbakristu mba hiihii mbara sha u civir Aôndo?

¹⁵ Shi se mba dondon gbenda u civir Aôndo u tiônnongo u Mbakristu u sha ayange a mbaapostoli la tese la kpaa. U tesen ikyav yô, se  ver ior sha aan a tom ken nongo wase sha inja sha inja er Mbakristu mbara nahan. Se mba a mbatamen mba sôron atôônanongo man mbatamen kua mbashiren tiônnongo, er ve kpa lu nahan. (Fil. 1:1; Titu 1:5) Shi se mba kor atindi a Yehova a we sha kwagh u yav a or man ivese, man sha kwagh u awambe la, shi ka se kura tiônnongo sha u dughun mba ve soo u dondon atindi a Aôndo ga la hen atô wase kera, vough er Mbakristu mba hiihii mbara kpa eren nahan.—Aer. 15:28, 29; 1 Kor. 5:11-13; 6:9, 10; Heb. 13:4.

16. Ka nyi se hen ken kwagh u i ôr ken Mbaefese 4:4-6 laa?

¹⁶ Yesu yange ôr ér ior kpishi vea kaa ér ve mba mbahenen nav, kpa a lu ve cii vea lu mbahenen nav mba mimi ga. (Mat. 7:21-23) Shi Ruamabera tsenga ôron tsuaa je ér ken ayange a masejime ne, “sha ashe yô,” ior kpishi “vea lu er ka mbacivir Aôndo nahan.” (2 Tim. 3:1, 5) Nahan kpa, Bibilo kaa a vese wang ér “jighjigh u nan” u Aôndo a lumun a mi la “ngu môm” tseegh.—Ôr Mbaefese 4:4-6.

17. Ka unô nyian ve lu dondon Yesu shi eren kwagh u tesen er jighjigh u nan ve ka u mimi u a lu môm tseegh laa?

¹⁷ Ka unô ve eren kwagh nyian sha gbenda u tesen ér jighjigh u nan ve ka u mimi u a lu môm tseegh laa? Ngeren ne wase se u nengen a ikyav. Se nenge gbenda u civir Aôndo u Yesu tese la, man er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la dondo gbenda la yô. Nahan se fatyô u nan mlumun sha mpin la jighilii ser, ka Mbashiada mba Yehova. Ka kwagh u icivirigh kpishi u lun Orshiada u Yehova shi fan mimi sha sha kwagh u Yehova kua akaa a a we ishima u eren la! Yô se nôngo nen sha afatyô wase cii se kôr nen mimi her gbang gbang, a jighjigh u nan taveraa.