Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

NGEREN U TIMEN SHA MI 39

Suen Anmgbianev mba Kasev mba ken Tiônnongo

Suen Anmgbianev mba Kasev mba ken Tiônnongo

“Kasev mba ve yôôn loho u dedoo ka ikyum i vesen.” —PS. 68:11.

ICAM 137 Kasev mba Nan Jighjigh

KWAGH U I TIM SHA MI KEN NGEREN NE YÔ *

Anmgbianev asev mba kasev tema a tema ga, kpa mba eren tom kpoghuloo; ka ve za mkombo shi ve wa zwa sha kwagh u i lu henen ker la shi ve due kwaghpasen shi ve wase tom u nengen sha Ayou a Tartor shi ve tese anmgbianev vev ikyo i wan (Nenge ikyuhiange i sha 1)

1. Ka sha nyi igbenda nahan anmgbianev mba kasev ve lu wasen nongo u Yehova, man ka mbamtaver mba nyi ve mbagenev ve lu tagher a mini? (Nenge foto u a lu sha igbende la.)

DOO se kpishi er se lu a anmgbianev mba kasev mba ve lu eren tom taveraa la ken tiônnongo yô! Ikyav i tesen yô, ka ve lu uwegh ken akaa a i eren ken mbamkombo la, shi ve er tom u pasen loho u dedoo shi tesen ior la. Mbagenev ka ve wase tom u sôron Ayou a Tartor, shi ve tese ér kwagh u anmgbianev cii gba ve ishima. Nahan cii kpa, anmgbianev mba kasev mban ban a mbamtaver ga. Mbagenev mba nengen sha mbamaren vev mba ve beeyol yô. Mbagenev yô, mba hen tsombor ve mba hendan a ve. Mbagen di yô, mba tswen nahan mba nengen sha uôn ve tseegh, man ka tom u kiriki ga.

2. Er nan i gbe u se nôngo kpoghuloo se wasen anmgbianev mba kaseva?

2 Er nan ve i doo u se wasen anmgbianev asev mba kaseva? Sha ci u ior i tar ne mba ne kasev icivir er ma ve naan ve la ga. Heela tseegh ga, Bibilo kaa a vese ér se wasen ve. Ikyav i tesen yô, apostoli Paulu yange kaa a tiônnongo u ken Roma ér a ngohol Fibi doo doo, ‘shi a na un iwasen i a soo cii.’ (Rom. 16:1, 2) Shighe u Paulu lu Orfarishi la, lu ken nongo u yange u nzughul a kasev shi u nengen ér kasev gba kwagh ga yô. Nahan kpa, va hingir Orkristu yô, a dondo ikyav i Yesu la, gema nan kasev icivir shi eren a ve kundu kundu kpaa.—1 Kor. 11:1.

3. Yesu yange eren a kasev nena, man nengen kasev mba ve eren ishima i Aôndo la nena?

3 Yesu yange eren a kasev cii sha icivir. (Yoh. 4:27) Yange nengen kasev gbenda u mbahemenev mba kwaghaôndo u Mbayuda mba sha ayange a na la nengen ve la ga. Takeda ugen u u ôr kwagh u akaa a ken Bibilo yô, kaa ér: “Ma shighe môm kpa, Yesu ôr kwagh u lahan kasev shin puun ve ga.” Kpa Yesu gema naan kasev mba ve eren ishima i Ter la icivir tsung. Je yô, a yila ve ér anmgbianev nav mba kasev. Shi zum u lu ôron kwagh u nomso mba ve lu er ka anmgbianev nav mba sha tsombor la, kasev mban kpa ôr kwagh ve nahan.—Mat. 12:50.

4. Ka nyi se lu timen sha mi ken ngeren nee?

4 Yesu yange a kegh a kegh iyol u wasen kasev mba ve civir Aôndo la. Yange waan ve ikyo, shi nôngon kwagh sha ci ve kpaa. Se nenge ase er se fatyô u dondon ikyav i Yesu sha u wan anmgbianev asev mba kasev ikyo yô.

WAAN ANMGBIANEV ASEV MBA KASEV MBA DOONSHIMA LA IKYO

5. Ka i taver anmgbianev mba kasev mbagen u lun imôngo vea azende a ve a injaa sha ci u nyi?

5 Doo u se anmgbianev mba nomso man mba kasev cii se luun imôngo ken mzough. Nahan kpa, ashighe agen a taver anmgbianev mba kasev u zuan a ior mba injaav mba vea luun imôngo a ve yô. Sha ci u nyi? Nenge ase akaa a anmgbianev mba kasev mbagenev ve ôr ne. Anmgbian u kwase ugen u i yer un ér Jordan * yô, kaa ér: “Er m lu kwav yô, ashighe kpishi ka i lum er m ngu a iwasen ken tiônnongo ga, shi m gba kwagh ker ga nahan.” Anmgbian u kwase Kristen u a eren tom pania shi a mough a yem hen ijiir igen sha u za wasen tom yô, kaa wener: “Ka wea lu or u he hen tiônnongo yô, ashighe agen i huan we.” Anmgbianev mba nomso mbagenev kpa, a fatyô u lun ve nahan. Alaghga a taver mba ve lu hen tsombor u mbagen ve civir Yehova ga la, u lun kôôsôô a ior mba hen tsombor ve shon. Shi alaghga a lu ve inja er anmgbianev mba ken tiônnongo kpa mba ikyua a ve keng ga nahan. Alaghga a huan anmgbianev mba kasev mbagen sha ci u mba uange, nahan mba ze mape ga, shin mba nengen sha ior vev mba ve lu dedoo ga yô. Anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Annette yô, kaa ér: “Yange m faantyô u za lun imôngo vea anmgbianev ga, sha ci u lu mo tom u nengen sha ngôm la shile sha a mo ye.”

Se fatyô u tesen anmgbianev mba kasev dooshima man ikyo i wan er Yesu nahan (Nenge ikyuhiange i sha 6-9) *

6. Er i ôr ken Luka 10:38-42 nahan, Yesu yange wase Maria man Marta nena?

6 Yesu yange a lu imôngo vea kasev mba ve civir Aôndo yô, shi lu ijende ve i mimi kpaa. Nenge ase kwagh u ijende i Yesu vea Maria man Marta mba ikyav i tese ér ve cii ve lu kwav la. (Ôr Luka 10:38-42.) Gbenda u Yesu lamen shi eren kwagh a ve la, yange u na yô, ishima i gba ve shimi. Ikyav i tesen yô, Maria yange cia u za teman un hen angahar u tesen ér un ngu orhenen na ga. * Shi zum u ishima vihi Marta ker sha ci u Maria lu wasen un iwer ga la, a cia u pasen Yesu er lu un ken ishima la ga. Hen ape ve kumba la je, Yesu tese kasev mban akaa a injaa a a wase ve yô. Yesu wa kasev mban ikyo kua anngô ve Lasaru nahan a zaan ve inya sha ashighe ashighe. (Yoh. 12:1-3) Ka nahan ve shighe u va vihi Lasaru iyol kpoghuloo la, Maria man Marta ve fa je ér vea fatyô u pinen Yesu iwasen ye.—Yoh. 11:3, 5.

7. Ka sha nyi gbenda nahan se fatyô u taver anmgbianev mba kasev ishima?

7 Anmgbianev mba kasev mbagen yô, ka shighe u ve ze mbamkombo asev la, ka ve hemba zuan a ian i lun imôngo vea anmgbianev ye. Nahan shighe u se ze mbamkombo yô, doo u se sugh ve shi se lam a ve shi se pase ve er ve doo se ishima tsung yô. Jordan u se vande teren kwagh la kaa wener: “Mbagen ka vea wuese mo sha mbamlumun mba m ne ken mkombo shin vea kaa er se due kwaghpasen imôngo gayô vea tese sha igbenda igen ér ve wam ikyo yô, ishima i taver mo kpen kpen.” Gba u se tese anmgbianev asev mba kasev ser ve gba se kwagh. Anmgbian u kwase Kia kaa ér: “Ka mea bunde mkombo yô, m fa je mer anmgbian nana tindim a loho sha u nôngon ér nana fa er m lu yô. Kwagh la ka a tesem je ér anmgbianev wam ikyo.”

8. Ka sha igbenda igen i nyi nahan, se fatyô u dondon ikyav i Yesu?

8 Se kpa se fatyô u keren shighe lun imôngo vea anmgbianev mba kasev er Yesu nahan. Se fatyô u lôhôn ve iwer hen ya wase, gayô duen ahumbe a man vea ve. Shighe u se lu vea ve cii, doo u se lam a ve sha gbenda u ishima ia taver ve yô. (Rom. 1:11, 12) Doo u mbatamen vea lu a mnenge u Yesu kpa lu a mi ne. Yange fa je ér mbagen mba ve lu kwav la vea ban a mbamtaver ga. Kpa shi pase wang ér saa or a er kwase shin nom, gayô nana lu a mbayev ve a za hemen u saan nan iyol ga. (Luka 11:27, 28) Kpa aluer se ver mcivir u Yehova hiihii ken uma wase yô, a saan se iyol gbem.—Mat. 19:12.

9. Ka nyi mbatamen vea er sha u wasen anmgbianev mba kasev?

9 Ka mbatamen je i gbe u vea hemban eren a kasev mba ken tiônnongo er ka anmgbianev vev mba kasev man ungôôv nahan ye. (1 Tim. 5:1, 2) Doo u mbatamen vea keren shighe a lamen vea anmgbianev mba kasev, cii man shighe u hiin mkombo kua shighe u i bee mkombo kpaa. Anmgbian u kwase Kristen u se vande ôron kwagh na la kaa ér: “Ortamen ugen yange kav er m lun gbilin shighe môm ga yô, nahan soo u fan er m eren akaa am yô. Yange doom kpishi er kwagh wam gba un ishima yô.” Mbatamen ka vea tôôn shighe vea lamen vea anmgbianev mba kasev mba ken tiônnongo yô, ve tese je ér ve wa anmgbianev mba kasev mbara ikyo. * Annette u se vande teren kwagh na la pase ityôkyaa i i ne ve i doo u lamen a mbatamen hanma shighe yô. A kaa wener: “M seer fan ve, shi ve kpaa ve fam. Nahan shighe u m tagher zayol yô, ka i hemba lun mo zange u keren iwasen hen ve.”

WUESE ANMGBIANEV MBA KASEV

10. Ka nyi ia na ve a saan anmgbianev mba kasev iyolo?

10 Sea lu nomso shin sea lu kasev kpa, se cii mbagenev ka vea wuese mfe u se lu a mi shin tom u se eren la yô, ishima i seer taver se. Nahan kpa, ka a wuese se sha gbenda u se eren tom a mfe wase shin sha tom wase ga yô, iyol i kpe se. Anmgbian u kwase u a lu kwav shi a eren pania i yer iti na ér Abigail yô, nenge ér ashighe agen ka i lu un er iniôngon na cii gba or môm kwagh ga nahan. A kaa ér: “Ior fa or u m lu jim jim ga, ve fam di tsô ér m ngu wan u via u via, shi ve fa anmgbianev av. Ashighe agen ka i lum er i hungur a mo nahan.” Nahan kpa, nenge ase di kwagh u anmgbian u kwase ugen u i yer iti na ér Pam ne. Anmgbian u kwase ne ngu kwav shi yange er tom mishen anyom imôngo. Ken masejime yô, va hide yem ken ya u za nengen sha mbamaren nav. Hegen ne, a hemba anyom 70, kpa ngu eren tom pania her. Pam kaa ér: “Kwagh u a hembe wasen mo cii yô, ka er mbagen ka ve wuese mo sha tom u m eren la yô.”

11. Yesu yange tese ér un ngu a iwuese sha iwasen i kasev mba civir Aôndo mban na un shighe u lu eren tom u kwaghpasen la nena?

11 Kasev mbacivir Aôndo mbagenev yange ve ‘naan Yesu iwasen sha akaa a ve lu a mi’ yô, nahan Yesu wuese iniôngon ve la kpishi. (Luka 8:1-3) Yesu yange na ve ian i icivirigh i eren un tom tseegh tsô ga, kpa a tese ve akaa a mimi a vesen agen sha kwagh u awashima u Aôndo. Ikyav i tesen yô, yange kaa a ve ér una kpe shi a nder un. (Luka 24:5-8) Yange wa kasev mban agoyol sha atsan a lu u vea va tagher a mi la, vough er lu wa mbaapostoli nav nahan. (Mar. 9:30-32; 10:32-34) Er mbaapostoli mba Yesu yevese undu un shighe u i kôr un la nahan kpa, zum u i mande un sha kon la, kasev mba ve wasen un mban mbagen ve lu her ikyua.—Mat. 26:56; Mar. 15:40, 41.

12. Ka nyi tom Yesu yange na kaseva?

12 Shi Yesu yange na kasev tom u vesen. Ikyav i tesen yô, lu kasev mba civir Aôndo mban hii eren shiada ér Yesu nder shin ku ye. Yesu yange kaa a kasev mban ér ve za ôr mbaapostoli ér i nder un shin ku. (Mat. 28:5, 9, 10) Shi sha iyange i Pentekosti u inyom i 33, u icighan jijingi sen sha mbahenen la, a shi nan kpa, kasev lu ker. Aluer ka nahan yô, kasev Mbakristu mba i sember shighen ve mkuren mban kpa, zua a tahav mbu kpilighyol mbu lamen ken ijô igen sha u ôron “akaa a kpilighyol a Aôndo a er yô.”—Aer. 1:14; 2:2-4, 11.

13. Ka nyi kasev Mbakristu ve lu eren nyiana, man se tese iwuese sha tom u ve lu eren la nena?

13 Doo u se wuese anmgbianev asev mba kasev sha ityom i ve lu eren ken mcivir u Yehova la. Ityom ne igen yô, ka u maan ayou a nongo u Yehova shi sôron a, man u wasen anniongov mba ve eren mkombo ken ijô i ken ityar igen kua u za wasen tom hen iyaav mbi Betel. Anmgbianev mba kasev mban ka ve er tom u wasen ior mba aahe a bula ve yô, shi ve wase tom u geman ityakeda yase kpaa. Mbagenev ka upania, mbagen di ka mbamishen. Shi ka ve za Makeranta u pania kua Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor man Makeranta u Gileadi vough er anmgbianev mba nomso nahan. Heela tseegh ga, ka ve sue noov vev sha er vea er ityom i ve lu a mi ken tiônnongo kua ken nongo u Yehova yô. Anmgbianev mba nomso mba ve lu “uiyua” mban ka ve er tom kpoghuloo sha u wasen mbagen. Nahan cii kpa, aluer kasev vev mba suen ve ga yô, a taver ve u eren tom ne. (Ef. 4:8) We u fatyô u henen igbenda i u fatyô u wasen anmgbianev mba kasev mban ken tom u ve lu eren ne kpa?

14. Kwagh u i ôr ken Pasalmi 68:11 la na yô, mbatamen mbafankwagh ka ve er nena?

14 Mbatamen mba ve fe kwagh yô, ka ve kav er anmgbianev mba kasev ve lu “ikyum i vesen” i mbatomov mba ve tangen iyol ga shi ve fe tom u pasen loho u dedoo tsema tsema yô. (Ôr Pasalmi 68:11.) Nahan mbatamen ka ve ker igbenda i vea hen kwagh ken anmgbianev mba kasev mban yô. Abigail u se vande teren kwagh na la kaa ér anmgbianev mba nomso ka vea pine un igbenda i a nenge ér i hemba doon i lamen a ior hen haregh ve la yô, i doo un kpen kpen. A kaa wener: “Kwagh la ngu a wasem u fan mer mo kpa Yehova nam tom u injaa ken nongo na.” Shi mbatamen nenge ér anmgbianev mba kasev mbajighjigh mba ve vie ken jijingi mban ka ve wase mba ve lu agumaukase la kpishi shighe u ve tagher a mbamzeyol yô. (Titu 2:3-5) Sha mimi yô, ve kuma iwuese shi ve doo se ishima kpaa!

NÔNGON KWAGH SHA CI U ANMGBIANEV MBA KASEV SHI WASEN VE

15. Ka hanma shighe nahan alaghga anmgbianev mba kasev vea soo ér or ma nan lam sha ci ve?

15 Ashighe agen anmgbianev mba kasev ka vea tagher a ma zayol yô, i gba u or a tile a ôr kwagh sha ci ve. (Yes. 1:17) U tesen ikyav yô, alaghga anmgbian u kwase u nan lu kwasecôghol shin nan pav ivaa a nom u nan yô, nana lu keren or u nana lam sha ci u nan shi nana wase nan u eren akaa agen a ngise nom u nan eren yô. Shin adooga anmgbian u kwase u beenyol nana lu keren or u nana za lam a mbatwerev sha ci u nan yô. Gayô alaghga a gba u or nana lam sha ci u anmgbian u kwase u nan lu pania, shi nan eren ityom igen sha ci u nongo u Yehova yô, aluer mbagenev mba puun nan ér nan fe duen kwaghpasen er upania mbagen ga yô. Se wase anmgbianev asev mba kasev mba ve tagher a ambaakaa ne la nena? Heen kpa se nenge kwagh u se fatyô u henen ken ikyav i Yesu yô.

16. Er i ôr ken Marku 14:3-9 nahan, Yesu yange lam sha ci u Maria nena?

16 Yesu yange a kegh a kegh iyol u lamen sha ci u kasev mbacivir Aôndo zum u mbagen ve kav awashima ve ga yô. U tesen yô, yange lam sha ci u Maria zum u Marta puu Maria yô. (Luka 10:38-42) Shi yange lam sha ci u Maria sha kwa har zum u mbagen nenge ér Maria tsua kwagh u shami ga nahan ve lu puun un la. (Ôr Marku 14:3-9.) Yesu yange kav awashima u Maria nahan wuese un kaa ér: “A erem kwagh u dedoo. . . . A er kwagh u a fetyô yô.” Shi Yesu tsengaôron kwaghôron u profeti sha kwagh u dedoo u Maria er la, kaa ér: A ôr kwagh u erdoo na la “hanma ijiir sha tar i a pase loho u dedoo her cii” di vough er i lu ôron heen ken ngeren ne nahan. Ka kwagh u doon kpishi er Yesu kaa ér a pase loho u dedoo sha tar cii zum u wuese Maria sha ieren na i tangen iyol ga la yô! Mkaanem ma Yesu man yange ma a taver Maria ishima zum u mbagen kav awashima u Maria ga, nahan puun la kpen kpen je!

17. Tese ikyav i shighe u alaghga a gba u u lam sha ci u ma anmgbian u kwase yô.

17 Shighe u i gbe u or a lam sha ci u anmgbianev ou mba kasev mba ken tiônnongo nahan, ka u lam kpa? Nenge ase ikyav i i dondo ne. Mbapasenkwagh mbagenev nenge er anmgbian u kwase ugen u nom na a lu Orshiada ga yô, ashighe kpishi ngu a va mkombo leti shi a been a bee nahan a kôr gbenda yemen. Shi ka i lagh a lagh ve a va mkombo vea mbayev nav ye. Nahan ve lu puun un ér, ma a sendegh a nom na ér a na un ian una vaan mkombo vea mbayev. Kpa jighilii yô, anmgbian u kwase la lu nôngon sha gbashima eren kwagh u a fetyô la. Ngu a ian ieren hanma kwagh u a soo cii ga. Shi ka un a lu ityough sha mbayev vev mbara u una ôr kwagh u vea er ga. Aluer u ungwa mbagenev mba puun anmgbian u kwase sha imba gbenda ne nahan u er nena? Aluer u wuese nan sha tom u nan lu eren shi u ôr akaa a dedoo a nan lu eren la sha ato a mbagenev yô, u na vea de u lamen sha a nan.

18. Ka sha igbenda i nyi nahan, se wase anmgbianev asev mba kaseva?

18 Se tese anmgbianev asev mba kasev ser kwagh ve gba se ishima sha u nan ve akaa shi wasen ve eren akaa agen. (1 Yoh. 3:18) Annette anmgbian u kwase u lu nengen sha ngô na u lu uange la kaa wener: “Anmgbianev yange ve va hen ya wam, ve va wasem u nengen sha ngôm sha er mo di me er akaa agen yô, gayô ve va a kwaghyan. Kwagh la yange na yô, m fa je mer m doo ve ishima shi mo kpa m gba kwagh ken tiônnongo.” Anmgbian u kwase Jordan kpa yange i na un iwasen nahan. Anmgbian ugen wase un, tese un er una nengen sha mato na yô. Jordan kaa ér: “Yange doom kpishi sha ci u m fa je mer anmgbianev av soom, shi ve soo ér kwagh a za erem shighe u m lu nahan mato wam ga.”

19. Ka sha igbenda igen i nyi nahan, mbatamen vea fatyô u wasen anmgbianev mba kaseva?

19 Shi mbatamen ka ve nôngo u nengen sha ugbayol mba anmgbianev mba kasev. Ve fa wang er Yehova a soo ér i nengen sha ve dedoo yô. (Yak. 1:27) Nahan mbatamen ka ve dondo ikyav i Yesu la, shi ve er kwagh sha kwaghfan. Mba keren u wan atindi kpete kpete ga, kpa ka ve nenge ér hemba doon u eren kwagh a anmgbianev mba kasev kundu kundu shi fan er i lu ve la. (Mat. 15:22-28) Mbatamen ka vea wasen anmgbianev mba kasev yô, kwagh la a wase anmgbianev mba kasev mban ve nenge je ér ve doo Yehova man nongo na ishima. Zum u ortamen u hemen annongo u pasen kwagh u Kia lu ker la, fa er Kia lu za nyôron ya ugen yô, a ker gbenda u wasen un fese je. Kia kaa wener: “Mbatamen yange ve taver mo ishima shi ve nam iwasen i kwagh gbam a mi la, nahan ve tesem wang je ér mo kpa, m gba kwagh ken tiônnongo. Shi zum u m tagher a ma zayol yô, m fa mer m ngu tswen ga, nahan kwagh ne heghem mo tom shi pandem ishimanyian kpishi je.”

GBA U SE WASEN ANMGBIANEV ASEV MBA KASEV MBA KEN TIÔNNONGO CII

20-21. Se tese ser anmgbianev mba kasev mba ken tiônnongo cii doo se ishima nena?

20 Nyian ne se mba a anmgbianev mba kasev kpishi ken atôônanongo ase mba ve eren tom taveraa, mba i gbe u a wase ve yô. Er se hen ken ikyav i Yesu la nahan, se fatyô u wasen ve sha u tôôn shighe lun vea ve imôngo shi seer fan ve. Shi se fatyô u wuese ve sha tom u ve lu eren sha ci u Aôndo la, shi lamen sha ci ve shighe u i gbe u se er nahan yô.

21 Apostoli Paulu yange ngur kuren washika u nger hen Mbaroma la yô, a ter ati a anmgbianev mba kasev mba ken tiônnongo u utaankarunyiin. (Rom. 16:1, 3, 6, 12, 13, 15) Yange kasev mbara vea ungwa er Paulu lu sughun ve shi wuese ve nahan, ishima ia taver ve kpen kpen je. Yô, se kpa se wasen nen anmgbianev mba kasev mba ken tiônnongo cii. Aluer se er nahan yô, se lu tesen ve ser ve doo se ishima shi se mba tsombor môm kpaa.

ICAM 136 Zua a ‘Injar i Vesen’ hen Yehova

^ Ikyum. 5 Anmgbianev mba kasev mba ken tiônnongo, ka ve tagher a mbamzeyol kpishi. Ken ngeren ne, se lu henen er se fatyô u dondon ikyav i Yesu la, sha u suen ve yô. Se fatyô u henen kwagh ken gbenda u Yesu yange a tôô shighe a lu vea kasev, shi waan ve ikyo shi nôngon kwagh sha ci ve la.

^ Ikyum. 5 I yila mbagenev ken ngeren ne sha ati a ve kpôô kpôô ga.

^ Ikyum. 6 Takeda ugen u u ôr kwagh u akaa a ken Bibilo yô, kaa ér: “Mbahenen yange ve tema hen angahar a mbatesen vev. Yange ve er kwagh nahan shighe u ve lu wan agoyol u va hingir mbatesen yô. Kpa kasev yô, i lumun ér ve lu mbatesen ga. Sha nahan yô, yange a kpiligh Mbayuda kpishi iyol u nengen er Maria tema Yesu hen angahar, lu keghen ato a na yô.”

^ Ikyum. 9 Doo u mbatamen vea wa ikyo shighe u ve lu wasen anmgbianev mba kasev yô. U tesen ikyav yô, doo u ortamen nana za sôr anmgbian u kwase nan tswen ga.

^ Ikyum. 65 NGEREN U PASEN FOTO: Anmgbianev mba dondon ikyav i Yesu i wan kasev mba civir Aôndo ikyo la; U môm ngu wasen anmgbianev mba kasev mbagen uhar u musan taya sha mato. Ugen di za sôr anmgbian u kwase u a lu dedoo ga yô. Anmgbian ugen za vea kwase na mba za eren mcivir u tsombor vea anmgbian u kwase ugen man wan na.