Lu A Iember You Her Ken Tom U Eren Yehova La
Lu A Iember You Her Ken Tom U Eren Yehova La
“Ember nen ken Ter gbem, shi me kaa mer, ember nen.”—MBAFILIPI 4:4.
1, 2. Yange anmgbian ugen man tsombor na lu a iember ve her shin er hanma kwagh u ve lu a mi cii saa la nena?
ORKRISTU u beenyol kuman anyom 70 lu ken tar u Sierra Leone, eren tom taveraa sha ayange a uma na cii. Nenge ase er yange a saan un iyol shighe u a koso inyaregh zan zan mase va kuman u yamen ya u akuma akuma u lun a ayough ker ataan la! James man tsombor na cii mough twev za nyôr ya la, nahan cii kpa ica gba ga tsô maa ityav pev ken tar la, maa i nande ya ve la hia gba aka. Ya ve saa, kpa iember ve yô, saa ga. Hii nan ve i saa ga?
2 James man tsombor na har asema ave, lu sha kwagh u yange saa kera la ga, kpa lu sha kwagh u yange lu her la. James pase wener: “Hen shighe u mvihi lu acivin her la je kpa se zuan mbamkombo her shi se ôron Bibilo her shi se eren msen imôngo shi se panden ankwagh u yange shi her la se karen hen mbagenev kpaa. Yange se kusu iember yase her sha ci u se ver ishima sha ikyaryan i dedoo i se ye a Yehova la.” Er Mbakristu mba lun jighjigh mban lu timen sha averen a ve zua a mi, man u yan ikyar a Yehova kangenaa la lu kwagh u vesen ken averen shon la yô, ve fatyô u ‘zan hemen u ember.’ (2 Mbakorinte 13:11) Kpa sha mimi yô, atsan a ve lu yan la lu zange u wan ishima a á ga. Kpa ve mem u ember ken Yehova ga.
3. Mbakristu mba tsuaa mbagenev ngise ve lu a iember ve her nena?
3 Mbakristu mba ngise mbara yange ve ya atsan a yange pande lu kwagh môm a yange James man tsombor na ya la. Nahan cii kpa, apostoli Paulu yange nger mkaanem man hen Mbakristu mba ve lu Mbaheberu la wener: “Zum u i ya ne ishar kpaa, vihi ne ga ne lu saan saan je.” (Ka se se nger i yer ye.) Tsô maa Paulu pase kwagh u yange na ve iember la wener: “Gadia ne ayol a en kpaa ne fa er ne lu a kwagh u hembandoon man u lun gbem yô.” (Mbaheberu 10:34) Een, Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la ve lu a ishimaverenkeghen i taver tsung je. Yange ve ver ishima u ngohol kwagh u mayange a ngohol un sha ishar i yan ga yô—ka “tsar u uma” u usen ga u ken Tartor u Aôndo u sha la je la. (Mpase 2:10) Hegen ne, ishimaverenkeghen yase i Mbakristu ne—ia̱ lu u za lun sha shin a̱ lu shin tar kpaa—ia fatyô u wasen se u lun a iember yase her shin shighe u se tagher a atsan je kpaa.
“Ember Nen sha Ishimaverenkeghen”
4, 5. (a) Hii nan ve kwaghwan u Paulu yange wa Mbaromanu ér “ember nen sha ishimaverenkeghen” la lu ve sha shighe voughlo? (b) Kanyi alaghga ia na Orkristu nana hungur a ishimaverenkeghen i nana?
4 Apostoli Paulu yange taver mbananjighjigh a na imôngo mba ken Roma mbara asema nahan ér, “ember nen sha ishimaverenkeghen” i uma u tsôron la. (Mbaromanu 12:12) Kwaghwan la yange lu u sha shighe vough hen Mbaromanu mbara. Er Paulu nger ve kwagh tsa lu a̱ kuma anyom pue ga la je maa i hii u tôvon ve a ican tsung, shi i er mbagenev ican zan zan i kar wuan ve kpaa sha iniezwa i Tor Nero. Jighjigh u yange ve na ér Aôndo una na ve tsar u uma u a tende zwa la yange wase ve ken ican i yan ve la je ka u tunan ga. Se ainge di ye?
5 Er se lu Mbakristu yô, se kpa se mba keghen iyol ser á tôv se a ican. (2 Timoteu 3:12) Heela tseegh ga, se kav ser “shighe man aikor” mba tseren se cii. (Orpasenkwagh 9:11) Ma aaikyôr una fatyô u yemen a uma u or u doon se ishima. Angev mbu bov mbua fatyô u wuan ma ormaren gbihin inya shin ma huror wase u ishima ishima. Saa di sea penda ashe ase sha ishimaverenkeghen i Tartor la sea hunde ishima tseegh, ga yô, zum u amba ameen la a ve yô, aa er se kwaghbo ken jighjigh. Sha nahan yô, gba u se pine ayol a ase ser, ‘Ḿ “ember ken ishimaverenkeghen” kpa? M shi keren shighe u tôvon shami ka kom nan nahana? Paradiso u a lu van la kam kwagh u kpôô kpôô kpa? Ḿ nengen a iyol yam ker kpa? Ka torough mo iyol u̱ mkur u tar u ngun ne a̱ va e̱r yange i torough mo iyol shighe u m hen mimi hiihii la kpa?’ Mpin u masetyô ne gba u henen sha mi dedoo. Sha ci u nyi yô? Ka sha ci u aluer se mba gbon gbon shi se mba a kwagh ave gboghur gboghur shi se mba ken vegher tar u ityav mbi fe benden a mi ga, ijen i gban kpa ga, uaikyôr mba sha gbaaôndo kpa ga yô, alaghga—hegen di tsô yô—se pande se hungur a mlu u í lu hange hange u tar u he u Aôndo u̱ va la.
6. (a) Zum u Paulu man Shila ya ican yô, kanyi yange ve har asema a ve sha mini? (b) Ikyav i Paulu man Shila la ia fatyô u taver se asema ainge nena?
6 Shi Paulu seer wan Mbaromanu kwagh ér ve̱ ‘waan ishima ken ican.’ (Mbaromanu 12:12) Ican i yan yange lu kwagh u he hen Paulu ga. Kwagen la, a kenger ken mpase u sha mnenge yô, a nenge or lôhô un ér a̱ “shi per yande Masedonia keen” a̱ za wase ior u henen fan kwagh u Yehova. (Aerenakaa 16:9) Tsô maa Paulu vea Luka man Shila man Timoteu mough yemen ken Yuropa. Kanyi yange i lu keghen mbamishen mba tseen asema mbana? Lu tôvacan! Yange mba pasen kwagh ken gar u Masedonia u i yer ér Filipi la mba been cii yô, i gbidye Paulu man Shila tsung maa i gbihi ve ken gaadi. Ikyav tese wang je ér ior mbagenev mba ken Filipi mbara yange loho u Tartor la gba ve ishima ga di tseegh tsô ga—kpa yange ve hendan a ú sha tswam je. Mgem u yange kwagh kôr gema ne yange na yô, iember i mbamishen mba tseen asema ne bee shinii? Ei. Yange mba gbidi ve shi mba gbihin ve ken gaadi kera cii “ka kom atôutu nahan yô, Paulu man Shila gba eren msen, wan atsam a civir Aôndo.” (Aerenakaa 16:25, 26, ka se se nger i yier ye.) Sha mimi yô, mnyoon u gbidiv mbu shon la yange na Paulu man Shila iember ga, kpa lu kwagh u mbamishen mba uhar mban har asema a ve sha mi la ga. Mbamhen vev yange ve har sha Yehova man igbenda i yange lu veren ve doo doo la. Er Paulu man Shila ‘wa ishima a ican i yan’ a iember yô, ve hingir akav a tesen a dedoo hen anmgbianev vev mba ken Filipi mbara man ajiir agenegh kpaa.
7. Hii nan i gbe u mbamsen asev vea luun a ishughun kere?
7 Paulu yange nger kwagh ér: “Taver nen ishima sha msen u eren.” (Mbaromanu 12:12) Ú eren msen zum u ishima i nyian we kpa? Ka i lu nyi ú sônono? Alaghga ka ú ter mzeyol wou la sha iti shi ú sôn Yehova wer a̱ wase ú. Kpa shi ú fatyô u wan mkaanem ma ishughun sha averen a ú hila zough a mi la. Zum u mbamzeyol ve dugh yô, u̱ hiden gbidyen kwar sha erdoo u Yehova a eren avese doo doo la wasen se u ‘ember ken ishimaverenkeghen.’ Davidi u yange mzeyol mem un ken uma na ga la nger kwagh kaa ér: “TERE, Aôndo wam, U er akaa a Ou a kpilighyol ngee kua mbamhen Ou mba sha a vese la kpaa; kwagh u á kar un sha a We yô, kera ngu ga. Shin er i sarem u pasen ve, ôron kwagh ve nahan kpaa, ve ngee gande u ôron.” (Pasalmi 40:5) Aluer se mba zeren tôvon sha averen a se ngohol hen Yehova la er Davidi lu er nahan la yô, u lun a iember ga la a de a lu kwagh u taver se.
Lu a Mlu u Vough
8. Kanyi i wasen Orkristu u lun saan saan zum u nan ye icana?
8 Yesu taver mbadondon un asema ér ve̱ luun a mlu u vough zum u ve tagher a ameen wue wue yô. A kaa ér: “Saan ne iyol zum u ka a heen ne, a tôvon ve a ican, man a teren ne sha hanma inja i ifer sha aie, sha ci Wam yô.” (Mateu 5:11) Ken mbamlu mbara nahan ka ityôkyaa i nyi jim ia na a gba u se embere? Mwe u se ker cio u wan ishima a ahendan la ka ikyav i tesen ér jijingi u Yehova ngu sha avese je la. Apostoli Peteru yange kaa a mba ve lu Mbakristu a na imôngo sha ayange a na la ér: “Aluer a hee ne sha ci u iti i Kristu yô, á kpe ne iyol je sha ci u Jijingi u iengem man u Aôndo A tem sha a ven yô.” (1 Peteru 4:13, 14) Se kpa Yehova una wase se u wan ishima sha ikyev i jijingi na, nahan se lu a iember yase her.
9. Kanyi yange i wase anmgbianev mbagenev zum u ve lu ken gaadi sha ci u jighjigh u nan ve laa?
9 Zum u se lu ken ican i ganden se inya je kpaa, se fatyô u zuan a atôôkyaa a ember. Orkristu ugenegh u i yer un ér Adolf la kpa yange nenge kwagh ne nahan. Ngu ken tar u yange i cir tom u Mbashiada mba Yehova anyom kar imôngo yô. Yange i kôr Adolf man ahuraior na agenegh imôngo i za wuhe ve ve tsa ken gaadi gbem sha ci u ve venda ér vea nyiman jighjigh u nan ve u a har sha Bibilo la ga yum. Uma u ken gaadi yange taver kpishi, kpa di er Paulu man Shila kpa lu nahan, Adolf man ahuraior na kpa zua a atôôkyaa a nan Aôndo ishughun. Yange ve kav e̱r mnyer u ve nyôr gaadi la yange wase ve u nyôôso jighjigh ve u nan shi henen u lun a anza a Mbakristu a injaa, er u̱ nan kwagh wuee man u zungwen mhôônom man dooshima u anmgbianev nahan. U tesen ikyav yô, zum u yange a̱ tindi orkwar a ma kwagh yô, nan bur kwagh shon nan kar vea mbagenev, mba yange ve nenge amba a mne ne ér ka hen Yehova a dugh, un u a lu Ornan “hanma nagh ku dedoo man hanma iwua i vough kpaa” la. Amba a erdoo la yange a va a iember hen or u nán la kua or u ngohol a ngohol la kpaa. Nahan kwagh u yange i er ve sha u vihin jighjigh u nan ve la de gema na ve taver a taver ken jijingi!—Yakobu 1:17; Aerenakaa 20:35.
10, 11. Yange anmgbian wase u kwase kôr cio a mbampin mba i zer sendegh un la kua gaadi u mase kighir shami shi gbem la nena?
10 Wankwase ugen ngu ken tar u yange í cir tom u Tartor ica i gba yô, mba yer un ér Ella. I kôr un sha ci u a lu pasen ishimaverenkeghen na hen mbagenev yum yô. I zer sendegh un mbampin zan zan iwer kar anigheni. Mba za masen duen a na hen ijir yô, i kure un ijir gba u una yem gaadi anyom pue hen ape or u civir Yehova ugen lu ga yô. Yange Ella lu anyom 24 tseegh hen shighe la.
11 Sha mimi yô, Ella yange ver ishima u vihin anyom a na a uye la ken iyaagh ki gaadi ga. Kpa er fatyô u geman mlu u akaa ga yô, a de a gema mnenge na. Tsô maa a hii nengen gaadi ér ka ningir na u eren shiada her je la. A kaa ér: “Yange kwaghpasen ngee je yô, anyom la gba karen kera fese je.” Anyom nga karen ka hembe er ataan nahan yô, shi i gba tôvon Ella a mbampin. Er mba ve lu pinen un akaa la mase va kaven ér ican i ken gaadi la i fatyô u vihin jighjigh u nan na ga yô, ve kaa a na ér: “Se pase ú ga; ú ngu a̱ gema ga.” Ella kende kaa a ve ken igbar ér: “Kpa m gema! Gbenda u ḿ nengen akaa la hemba doon a shighe u yange m nyôr ken gaadi hiihii la, man jighjigh u nan wam kpa taver hemba ave a tse yem zende zende je!” Shi a seer kaan ér: “Aluer ka ne pe pasen mo tuhwan ga yô, me lu heen zan zan shighe u Yehova a nenge ér doo u yiman mo la.” Anyom a ataan man tiôn a yange i wuhe Ella la cii kpa fatyô u been un iember ga! Yange hen u kwagh kuman un ken hanma iaven na i yange lu ker cii. Ú fatyô u henen kwagh ken ikyav i tesen na ne kpa?—Mbaheberu 13:5.
12. Orkristu u nan ye ican yô, kanyi ia fatyô u van nan a bemshima?
12 De gbe kuren ikyaa tsô wer Ella ngu a iyua i ganden ave i̱ yange i wase un u tagher ishigh a mbamtaver mbara nahan ga. Er Ella ngur gbidyen kwar sha iaven i yange í lu tôvon un a mbampin iwer kar imôngo cii man i mase gbihin un ken gaadi la yô, a lumun nahan ér: “M umbur er yange ikyarkyase gbidyem iyol m lu kunden anyi kegh kegh yô, yange cier mo iyol er m ngu an atsator u cuku nahan.” Nahan cii kpa, Ella gema na Yehova jighjigh tsung. A hen u suur sha a na. (Anzaakaa 3:5-7) Sha nahan yô, Aôndo hemba ngun jim jim her ana a ngise la. A pase wener: “Hanma shighe u yange mea nyôr ken iyou i í lu tôvon mo ker la cii bem a gba sha a mo. . . . Yange kwagh a̱ eren u hemban cier a cier iyol yô, bem la a hemban ngeen a ngee cii.” Ka Yehova yange lu imbor i bem la ye. Apostoli Paulu pase ér: “Ishima i̱ de nyian ne sha ma kwagh ga, kpa akaa a a gbe ne la, Aôndo A̱ fa a ken hanma kwagh cii sha msen man sha mzamber a ishughun, man bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a en man mbamhen enev ken Kristu Yesu ye.”—Mbafilipi 4:6, 7.
13. Kanyi i ne se vangertiôr ér aluer ican tser se yô, se lu a agee a hemban ii?
13 Ella shon u̱ i pase un i toho ica i gbe hegen ne yange lu a iember na her shin er a ya ican nahan kpaa. Yange er nahan, lu sha tahav nav ga, kpa lu sha tahav mbu Yehova na un la. Kape kwagh u apostoli Paulu kpa yange lu je la, un u yange nger nahan la ér: “Nahan yô, me ta ihagh sha isheer saan saan sha u agee a Kristu a̱ tema ken mo yô. . . . Gadia ka shighe u m lu isheer la je m gem m taver ye.”—2 Mbakorinte 12:9, 10.
14. Tese ikyav er Orkristu nana fatyô u yaren tom a iaven i lun imeen sha inja vough man injar i ia va ker la.
14 Alaghga atsan a ú ye nyian la aa pande a kaha kposo aa se er kwagh u á heen ne. Nahan cii kpa, atsan ka aa lu nan nan kpa a taver u wan ishima a á. U tesen ikyav yô, alaghga or u nan tee ú tom la nana puu ú tom tsung je—nana puu ú je a hemba ú mbagenev mba ve lu ken ukwaghaôndo mbagenev la ca je. Alaghga ú fatyô u keren tom ugen ga. Ú er nan ve ú lu a iember you here? Umbur kwagh u Adolf man ahuraior a na la, ve mba ican i yange ve ya ken gaadi la i̱ na ve u lun a anza a injaa la. Aluer ú nôngo sha gbashima u eren sha ishima i or u nan tee ú tom la yô—aluer ka or u nan “lu jighilii ga” je kpaa—ú lu a anza a Mbakristu amba er ishimawan man u lun a ishima nahan. (1 Peteru 2:18) Heela tseegh ga, alaghga ú hemba lun ortom u injaa nahan alaghga je yô, kwagh la una na ú hemba lun a ian i zuan a tom u hemban doon iyange igen. De se time ase sha igbenda igen i se fatyô u lun a iember yase ken mcivir u se civir Yehova ne yô.
U Panden Heghem Ikyav la Ve a Iember
15-17. Kanyi kwagh nom ugen vea kwase na yange ve mase va fan ér ia fatyô u panden hang na, shin er lu u vea fatyô u been a hang shon kera vindi vindi ga nahan kpaa?
15 Alaghga ú lu a tahav sha imba tom i kimbin sha uwer i ú eren la ga, shin ijiir i ú eren ú la kpaa ga, kpa alaghga igbenda igen ngi ken uma wou í ú fatyô u lun a tahav sha í yô. Nenge ase kwagh u a vande eren u i nger heen ne.
16 Orkristu ugen a kwase na lôhô ortamen iwer hen ya ve. Mba tem imôngo hen aikighe shon yô, anmgbian la man kwase na cii pase ér semberee ne mtaver u uma shile sha a ve. Shin er ve lu a ityom i yuhwan i eren hanma shighe nahan kpaa, ve lu sha iaven i vea fatyô u keren tom ugen ga. Tsô ve gba henen ér shin vea wa ishima a iaven ne a za kighir nena o.
17 Mba pin ortamen la ér a̱ wase ve mhen yô, ngula kaa a ve ér, “Pande heghem ikyav.” Inja nena? Anmgbian la man kwase na cii yange ve vihi mbaahwa i kuma er utar nahan hanma iyange sha gbenda u̱ yaren tom shi kurun. Ortamen shon, u yange fa nom ne vea kwase na doo doo ne due a mhen ér ve̱ mough twev ve̱ kporom ikyua a ijiirtom ve la, sha er vea pande ahwa a ve shi sha gbenda yaren tom shi kurun hanma iyange la yô. Shighe u vea zua a mi la vea gema a yar tom a mi u nengen sha akaa agen a hange hange—shin u gban memen a mem je kpaa. Aluer mtaver u uma ne ngu panden yangen we iember yô, hii nan ú nôngo ú tôv ú nenge shin aluer ú fatyô u zuan a myôhôryol sha u nyôôso iyol sha akaa agenegh ga?
18. Hii nan ve i hembe doon u or a hen sha kwagh vighe vighe cii man nana mase tsuan kwagh u nana ere?
18 Gbenda ugen u palegh ican yô, ka u or henen kwagh tsembelee cii man masen tsuan u eren ma kwagh la. U tesen ikyav yô, Orkristu ugen soo u maan iyou. A tsua u maan iyou i mnder u i̱ lu̱ kperegh kperegh yô, man er i gba je lu a̱ vande maan iyou ga. Hegen yô, a mase fan er yange ma un palegh mzeyol i luun er yange una ‘ver ishima sha zende na’ cii man una mase tsuan u maan imba iyou la yô. (Anzaakaa 14:15) Orkristu ugen lumun wener una tile or u nán jighjigh a na imôngo ugen ken ijime a̱ gba injô. Sha iceghzwa ve la yô, lu u̱ aluer orgbanijô la fatyô u kimbin ga yô, á gba u or u a til un ken ijime ne una kimbi i̱. Sha hiihii la yô, hanma kwagh lu zan jighilii, kpa ica i gbe ga yô, orgbanijô la kera gba eren sha iceghzwa na la ga. Ka taver or u nan ijô la yô, maa a tsule or u tilen ken ijime la ér a̱ kimbi injô la purututu. Mzeyol u vesen maa shile sha or u yange tile orgbanijô ken ijime la. Kpa i luun er yange una vande tôvon sha igbendaakaa wue wue nengen vighe vighe cii man una mase lumun u tôôn imba uikya i sha kwagh u injô la nahan yange ma fatyô u palegh kwagh ne shinii?—Anzaakaa 17:18.
19. Ka igbenda i nyi nahan se fatyô u panden mtumeyol ken uuma aseva?
19 Zum u i tum se iyol yô, mayange se hen nen ser se pande mtaver u akaa a taver se la se hide a iember yase her sha u panden shighe u se henen Bibilo ikyangegh la shin kwaghpasen shin mbamkombo mba zan kpaa ga. Mayange ga, igbenda ne ka i hange hange i se fatyô u zuan a icighan jijingi u Yehova je la, man ityamegh nagh kigenegh yô ka msaanyol. (Mbagalatia 5:22) Hanma shighe cii ityom i Mbakristu ka i kundu iyol kpishi shi kera cii cii yô, ngi ne or vôron ka za tum inya ga. (Mateu 11:28-30) Hemba kan sha inja i ka ityom i taregh shin anumbe a eren la a ne se ivôron ye, ka lu ityom i ken jijingi ga. U henen u nyôron tsuaa la una na a kundu se iyol. U seer mmem cuku tseegh kpa una wase se kpishi je. N. H. Knorr, u yange lu môm ken Mbahemenev mba Shin Tine mba Mbashiada mba Yehova zan zan kar kpen la yange a kaa a mbamishen ér: “Shighe u iyol i kpe ú cii, kwagh u hiihii u i gbe u ú er yô, ka u memen. A kpiligh we iyol u nengen e̱r hanma mzeyol cii yô, ka á pande á lu a an guda zum u ú yav tugh mem mem yô!”
20. (a) Savôron igbenda igen i se fatyô u lun a iember yase her yô. (b) Ka atôôkyaa agenegh a nyi ú fatyô u dughun sha ati a aa na or iembere? (Nenge akwati u sha peeji 29 la.)
20 Mbakristu mba a ian i civirigh i civir “Aôndo u saan saan la.” (1 Timoteu 1:11, NW ) Er se vande nengen nahan, se fatyô u lun a iember yase her shin hen shighe u mbamzeyol mba vesen ve te sha avese je kpaa. Yô de se ver nen ishimaverenkeghen i Tartor ne sha ishigh yasegh shi se sôr mnenge wase shighe u i gbe u eren nahan yô, shi se kera ker gede gede ken uma wase ga. Nahan, hanma iaven i i kohol se cii, se er tom sha mkaanem ma apostoli Paulu ma a kaa ér: “Ember nen ken Ter gbem, shi me kaa mer, ember nen” la.—Mbafilipi 4:4.
Time sha Mbampin Mban Vighe Vighe:
• Hii nan ve i gbe u Mbakristu vea ver ishimaverenkeghen i Tartor la sha ishigh vev tseer tseere?
• Kanyi ia wase se u lun a iember yase her ken aaven a ican je kpaa?
• Hii nan ve i gbe u se nôngo se heghem uuma asev ikyava?
• Ka ken nyi igbenda nahan mbagenev ve heghem uuma vev ikyava?
[Study Questions]
[Box/Pictures on page 29]
Atôôkyaa Agen A Aa Na Or Iember Yô
Er se lu Mbakristu yô, se mba a atôôkyaa kpishi a aa na se iember yô. Time ase sha a a dondo heen ne:
1. Se fa Yehova.
2. Se hen mimi u Mkaanem ma Aôndo se fa.
3. A fatyô u den se a asorabo ase sha ikyev i jighjigh u se ne naagh ku Yesu la.
4. Tartor u Aôndo ngu hemen—ica a gba ga tsô tar u he ua nyôr!
5. Yehova va a vese ken paradiso u ken jijingi.
6. Se mba ember mzough imôngo u dedoo u Mbakristu la.
7. Se mba a ian i civirigh i lun uwegh ken tom u pasen kwagh ne.
8. Se mba uma, shi se pande se mba a gbong gbong iyol kpaa.
Ka atôakyaa agen a nan iember a me nahan ú fatyô u terene?
[Picture on page 25]
Paulu man Shila yange ve lu saan saan shin er i wuhe ve ken gaadi nahan je kpaa
[Pictures on page 27]
Ú ngu veren ashe kenger averen a iember a tar u he u Aôndo ua va a mi la kpa?