U Wasen Kasev Mba Côgholov ken Atsan a Ve La

MÔM ken akaaôron a ior ve hembe fan wuee a i nger ken Bibilo sha kwagh u kasev mba côgholov yô, ka kwagh u Rutu man ngô u nom na, Naomi la. Kasev mba uhar mban cii yange lu icôghor. Kpa Naomi yô, lu nom na tseegh saa ga kpa kua ônov nav mba nomso sha mi uhar, u môm ker gema lu nom u Rutu. Er ve lu ken ijiir i í eren tom sule man í hemba haren sha nomsombaiorov yô, nahan iaven i ve lu sha mi la lu i̱ kunya kpishi.—Rutu 1:1-5, 20, 21.

Nahan cii kpa Rutu, kwase u wan u Naomi la gema lu huror u fan kwagh shi surun or ishima, ngula venda ér una undu un ga. Ica i gbe ga yô, Rutu hingir kwase u a ‘hemba [Naomi] ônov mba nomso utaankaruhar’ yô—lu di sha ci u mdoo u Naomi doo un ishima tsung la tseegh ga kpa shi lu sha ci u mdoo u Aôndo doo un ishima la kpaa. (Rutu 4:15) Zum u Naomi due a mhen ér Rutu a̱ hide a̱ yem hen tsombor na ken Mbamoabi man ahuraior a na yô, Rutu gema ôr un kwagh u á hembe tesen mvar u varen ken or, u̱ i gbe je i lu a̱ nger kwaghgen imba ngila ga yô. A kaa ér: “Henpe ú za cii, mo kpaa me za; henpe ú za tsa la, ka her mo kpaa me tsa ye; ior ou ka ior av; Aôndo  wou kpaa ka Aôndo wam; ijiir i ú kpe her la, ka her mo kpaa me kpe, á iim her ye; TER A̱ er a mo nahan, i̱ hemba nahan kpaa, ka ku tseegh ua pavem a we ye.”—Rutu 1:16, 17.

Yange Yehova Aôndo ver ishima nenge ieren i Rutu la. A ver tsombor u kiriki u Naomi man Rutu la doo doo, shi ken masejime yô, Rutu vôso Boashi, Oriserael. Wan ve, u yange hingir tertamen u Yesu Kristu la, lu Naomi nenge sha a na inja er ka wan na iyol na nahan ye. Kwagh u yange er ne tese e̱r kwagh a gbe Yehova ishima a kasev mba côgholov mba ve kporom a na ikyua shi ve haren sha a na la yô. Heela tseegh ga, Bibilo kaa a vese ér ior mba ve wasen kasev mba côgholov sha dooshima mbara kwagh ve doo un. Nahan se ainge di se er nan ve se sue kasev mba côgholov mba ve lu hen atô wase laa?—Rutu 4:13, 16-22; Pasalmi 68:5.

Wase Ve Tsembelee kpa De Hemen a Hemen Ve Ga

Zum u ú lu nan kwasecôghor iwasen yô, hemba doon u pasen nan kwagh wang kpa kera hemen a hemen nan ga. De gbe ôron kwagh wuee inja er, “Kwagh u a sar ú cii yô ôrom,” ga. U ôron kwagh nahan la ka kwagh môm a u kaan a or u wuhe u ker nan shi ijen kpa i ker na wer ‘i̱ tsee ú iyol, ide,’ kpa eren ma kwagh u wasen nan ga. (Yakobu 2:16) Ior kpishi kwagh ka una gba ve sha ma kwagh kpa ve sôn un ga; guda yô, ve gba yan ican a zwa bughun shio tsô. Or a nguren wasen amba ukase la yô, gba u saa nana lu a mkav, nana fa ugbayol vev. Hide sha vegher ugen yô, u zeren wan ave sha akaa a a lu a nan—geman hemen a hemen uma u kwasecôghor shon la kpa—una na ishima ia vihi nan shin ayôôso aa gema a gba a gba. Sha nahan yô, Bibilo ôr kwagh u eren kwagh a mbagenev akuma akuma la var var. Shin er i̱ taver se ishima ér kwagh u mbagenev a̱ gbaan se ishima a iyoltangen shio nahan kpaa, shi i̱ umbur se ér se̱ de amber sha akaa ga.—Mbafilipi 2:4; 1 Peteru 4:15.

Rutu yange er imba ieren i akuma akuma ne a Naomi. Shin er Rutu yange var a ngô u nom na nahan kpaa, yange puusu a na shin gema hemen a hemen un ga. Yange a er kwagh sha mfe, inja er u̱ za keren kwaghyan sha ci u Naomi man u na nahan, kpa shi yange a dondon kwaghwan u Naomi.—Rutu 2:2, 22, 23; 3:1-6.

Nahan cii kpa, alaghga hanma or cii kwagh u kwagh a gbe nan sha mi la una kaha a u orgenegh. Sandra, u i vande ôron kwagh na la, kaa ér: “Kwagh u yange kwagh gbam sha mi ken ijungwen yam yô yange m zua a mi—lu anmgbianev man ahuraior a doon ishima tsung man ahuraior a yange kasem ningir tser la.” Elaine, u i vande ôron kwagh na la di yô, kwagh u yange kwagh gba un sha mi yô, lu u ma i ne un ian i lun tswen. Nahan, ú nguren nan iwasen yô, gba u ú ver ishima sha er ú na í a za per uwegh inya ga kpa ú fa shighe u i gbe nan ishima u lun tswen la man shighe u ú lu her sha er ú na iwasen shighe u kwagh a gbe sha í yô.

Iwasen I I Dugh hen Tsombor Yô

Tsombor ú ú lu sar sar shi ú lu a dooshima kpaa, aluer ngu yô, ua fatyô u taver kwasecôghor ishima sha u nana fa e̱r nana fatyô nôngon a mlu u nan la yô. Shin er mbagenev hen tsombor vea fatyô u nan iwasen hemban mbagenev nahan kpa, ve cii vea fatyô u wan ave. “Kpa aluer ma kwasecôghol nana lu a ônov shin ônov mba ônov mba nan yô, ve̱ vande henen u eren a ya ve sha mcivir u i civir Aôndo la, ve̱ gema ve̱ wasen mba ve mar ve la, gadia kwagh ne ka kwagh u doon sha ishigh ki Aôndo je.”—1 Timoteu 5:4.

Ashighe kpishi, u nan ‘iwasen’ i sha inyar shin nan tiôn icahur la a lu hange hange ga. Kasev mba côgholov mbagenev mba a kwagh kuma u vea kure ugbayol vev a mi, shi mbagenev kuma  u ngohol iwasen i gomoti, i í lu ken ityar igen la. Kpa aluer kwasecôghol ngu ken ican yô, gba u mba hen tsombor u nan vea wase nan. Aluer ma kwasecôghol ngu a or ijime ga shin ior mbá je kpa vea fatyô u nan iwasen ga yô, Ruamabera taver mbananjighjigh a nan ityô mbara asema ér ve̱ wase nan: “Mcieaôndo u wang u a lu a acôghor iyol sha ishigh ki Aôndo ga yô, ka un ne: ka u za sôron ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve.”—Yakobu 1:27.

Ior mba ve eren sha kwagh u Bibilo i kaa ne yô, mimi je ve “wa kasev mba côgholov iko.” (1 Timoteu 5:3) U̱ nan or icivir yô, ka u wan nan ikyo je la. Ior mba i ne ve icivir yô, ka i lu ve iyol sha inja i ve gba kwagh shi kwagh ve doo ishima shi mba a ulum iyol kpaa. Ka lu ve inja er mbagenev mba wasen ka di sha ci u i lu tom ve u eren nahan di tsô ga. Shin er Rutu iyol na kpa anshighe ugen la lu kwasecôghol nahan kpaa, a na Naomi icivir sha u nan iyol na sha dooshima, veren ishima sha ugbayol mba Naomi mba sha iyol man mba ken ishima kpaa. Sha mimi yô, ieren i Rutu la yange i̱ va un a iti i dedoo fese je, je yô, nom na u yange va vôso ken masejime la kaa a na ér: “Hundagar u ior av cii fa er u lu kwase u injaa yô.” (Rutu 3:11) Nahan kpa shi, mdoo u Aôndo doo Naomi ishima la man inja na i tômon ér mbagenev ve̱ eren un akaa ga la kua iwuese i vesen i yange wuese kwagh u Rutu lu eren sha ci na la cii yange na heghem Rutu u wasen un je ka u henen a hen ga. Naomi tese ikyav i dedoo sha ci u kasev mba côgholov mba ainge kpen kpen!

Kporom Ikyua a Aôndo

Kpa sha mimi yô, ior mba hen tsombor man ahuraior cii vea fatyô u ivin mlu u feng u or u i vese nan ka nana saa ku ve i lu la ga. Sha ityôkyaa ne yô, ka a inja u or zungwen ku la nana hemba kporom ikyua a “Ter u A lu a mhôônom ma zungwen man . . . Aôndo u A lu a ishimasurun cii” la. “Un u A surun se asema sha atsan a ase cii” la. (2 Mbakorinte 1:3, 4) Time ase sha ikyav i Ana, kwasecôghor u cian Aôndo u lu anyom 84 hen shighe u i mar Yesu la.

Er nom u Ana kpe zum u ve vôso ayol a ve kuma anyom ataankarahar tseegh yô, a gema hen Yehova sha u a̱ sur un ishima yô. Yange “undun tempel ga, civir Aôndo sha kwaghyan u hôron man msen u eren tugh man tetan.” (Luka 2:36, 37) Yehova yange wongor mciviraôndo u Ana la kpa? Een! Yange tese Ana dooshima na sha gbenda u lun tseer tseer sha u nan un ian ér a̱ nenge a wanikyundan u lù u una vese a hingir Oryiman tar la. Kwagh ne yange doo Ana shi sur un ishima kpishi! Ikyav tese wang je ér, mimi u a lu ken Pasalmi 37:4 la yange iv sha ana. Ijiir la kaa ér: “I̱ saan we iyol ken TER, man Una na u asaren a ken ishima you ye.”

Aôndo Eren Tom sha Ikyev i Mba Ve Lu Mbakristu a Vese Imôngo La

Elaine kaa ér: “Yange David kpe ica i gba je kpa, mnyoon u yolough lu zan mo iyol her, inja er mba kômbon mo ihô sha ahan ken vanger nahan. Yange m hen mer kwaghyan ngu soghon mo shin uya ga ve i lu nahan ye. Iyange igen yô, nyoon mo gande nahan mer me za nenge a ortwer. Kpa anmgbian wam u kwase u ken kwaghaôndo, u shi lu ijende yam kpaa yô, gema nenge tsula nahan due a mhen ér alaghga ka ijungwen yam i ne ve kwagh a lu nahan ye, nahan m̱ sôn Yehova iwasen man ishimasurun. Her ave ave la je maa m er sha imokwagh na la, m er msen shin ishima a ishima i môm, m sôn Yehova mer a̱ wasem ken ijungwen yam ne. Maa a er di nahan je!” Hingir u lun Elaine guda, nahan ica gbe ga yô, mnyoon na u ken iyol la je kpa maa bee.

Hemban cii je yô, mbatamen mba tiônnongo vea fatyô u yan ikyar a kasev mba côgholov mba ve zungu la sha mhôôn. Mbatamen vea fatyô u wasen ve u lun ikyua a Yehova shin er ican i tser ve nahan kpaa, vea er nahan sha u wasen ve ken jijingi shi surun ve asema sha mfe man sha mkav kpaa. Hen ape i gbe i doo yô, shi mbatamen vea fatyô u keren iwasen i iyolough kpaa. Mbatamen mba ve kaven kwagh nahan ne, mimi je mba er “ijiir i yeren ahumbe nahan.”—Yesaia 32:2; Aerenakaa 6:1-3.

Ishimasurun i Been Ga Ia I Due hen Tor u He u Tar

Un u yange Ana u beenyol la nenge a na ve ember, í tse i kom anyom dubu uhar la hegen a hingir Mesiya, Tor u Tartor u Aôndo. Ica a gba ga tsô gomoti ne una bee a hanma kwagh u a ve a  ijungwen cii, kua ku kpaa. Sha gbaa ne yô, Mpase 21:3, 4 kaa ér: “Nenge, tenti u Aôndo ngu hen ior, . . . Una ese ve mliam sha ashe kera cii, ku ua kera lu ga, shin ijungwen shin mliam shin ican kpaa ia kera lu je ga, gadia akaa a tse la kar kera.” Ú ver ishima ú nenge er ijiir ne i er kwagh i ter “ior” kpa? Een, a pase uumace sha ikyev i kuugh kera a tuhwa kua hanma ityô i ijungwen man mliam ma ku shon ú ve a mi la cii.

Kpa ka cii loho u dedoo la ga! Bibilo shi er ityendezwa i mnder u shin mbakpenev sha ci u mba ve kpe la. “Shighe ngu van u mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo [i Yesu], vea due kpaa” yô. (Yohane 5:28, 29) Di vough er kwagh u Lasaru u Yesu nder un shin ku la kpa lu nahan, ior mba a va nder ve la vea due vea lu uumace, a lu ujijingi ga. (Yohane 11:43, 44) Ior mba vea ‘er akaa a dedoo’ hen shighe la yô a nyôr a ve ken mlu u vough u orumace shi vea nenge dooshima u Yehova u ter a wan la ayol a ve zum u una ‘bugh uwegh nagh una na hanma kwagh u uma sha isharen na’ la.—Pasalmi 145:16.

Ior mba or u doon ve ishima nan saa ku kera yô vea zua a zege ishimasurun ken ishimaverenkeghen i ia iv keng ne. (1 Mbatesalonika 4:13) Nahan aluer ú ngu kwasecôghor yô, ‘eren msen gbem’ sônon ishimasurun man iwasen i kwagh a gbe ú sha mi hanma iyange sha u tôôn ikyav you mbi mbí lu wue wue la. (1 Mbatesalonika 5:17; 1 Peteru 5:7) Shi hanma iyange cii yô, ker shighe ôron Mkaanem ma Aôndo sha er mbamhen mba Aôndo mbara vea sur ú ishima yô. Aluer ú er akaa ne yô, shin er ameen man atsan a yan a tser ú sha er ú lu kwasecôghol nahan kpa, ú nenge iyou you er mimi je Yehova una fatyô u wasen we u̱ zuan a bem yô.

[Blurb on page 5]

Inja i u nan or iwasen yô, ka u fan shighe u í lu nan ka lun tswen la, shi lun her shighe u kwagh a gbe nan sha iwasen la kpaa

[Picture on page 7]

Aôndo yange ver Ana, kwasecôghol u beenyol la doo doo