Ka Hanma Kwaghaôndo Jim i Doo u Ú Tsuaa?

‘UKWAGHAÔNDO kposo kposo mba a mba di igbenda kposo kposo i zan ijiir i môm tsô. Bee kera yô, Aôndo ngu môm tseegh, shin kape i lu la ga?’ Ka mnenge u ior kpishi mba ve hen ér u lun ken ma nongo u kwaghaôndo ka kwagh u hange hange ve lu a mi je ne, kpa ve gema ve nenge ér kwaghaôndo u or lu ker cii kpa ka kwagh ga.

Aluer ú hen sha mnenge ve ne fese yô, á lu ú er ngu shami nahan, gadia mimi je Aôndo Uhembanagee ngu môm tseegh tsô. (Yesaia 44:6; Yohane 17:3; 1 Mbakorinte 8:5, 6) Nahan kpa, se fa er mbamkposo mba vesen—kua anyimanakaa je kpaa—a lu hen atô u iniongo i ukwaghaôndo kpishi i̱ í senge ér ngi civir Aôndo u mimi la yô. Iniongo i ukwaghaôndo ne kaha kposo sha aeren a ve man jighjigh ve man atesen kua atindi a ve kpaa. Mbamkposo mban vese kpishi, je yô ka i taver ior mba ken kwaghaôndo shin nongo ugen u kaven shin lumun a kwagh u iniongo igen i tesen shin i lumun a mi yô.

Kpa Yesu yô, kaa wener: “Aôndo ka jijingi je; mba ve civir Un yô, ka u ve̱ civir ken jijingi kua ken mimi kpaa keng.” (Yohane 4:24) Nahan u civir Aôndo ken mimi la gema na a na ior ian ér ve gba anyiman sha atôakaa kposo kposo amba er ka an nan lu Aôndo man kanyi i lu mbaawashima nav man á soo ér se civir un nena, shinii? Aluer se na jighjigh ser kwagh gba Aôndo Uhembanagee sha gbenda u se civir un la ga nahan ka shami kpa?

Mbakristu mba Mimi mba Ngise man mba sha Ayange Ne

Ashighe agen Mbakristu mba sha derianyom u hiihii la yange ve lu a mbamhen kposo kposo sha akaa. Ikyav i tesen yô, Paulu ngur ôron kwagh u anmgbianev mba ken Korinte yô, á kaa wener: “Ior mba ken ya u Kelue ôrom kwagh wen er ayongo nga ken atô wen. Kwagh u m ver ishima sha mi jim je yô, ka er hanmô wen ka nan kaa er: Mo m ngu or u Paulu, mo di m ngu or u Apolo, mo yô, m ngu or u Kefa, mo ne yagh yô, m ngu u Kristu.”—1 Mbakorinte 1:11, 12.

Paulu nenge mbamkposo mba ve lu hen atô ve ne ér ka zayol gaa? Hanma or lu eren di á er kwagh u nan nenge ér una za a nan ken myom tsô shinii? Mayange ga! Paulu wa ve kwagh wener: “M ngu zamber a ven anmgbianev, ken iti i Ter wase Yesu Kristu mer: Ne cii, lu nen zwa môm, mbampav ve̱ de lu her a ven ga, kpa zua nen, lu nen ishima i môm man mhen môm kpaa.”—1 Mbakorinte 1:10.

Kpa sha kpôô yô, u lun a jighjigh u nan môm la ka kwagh u kighir a kighir or ga. Ior ka ve lu a jighjigh u nan môm zum u ve tem ve hen sha akaa vighe vighe, ve fe á shi ve kur zwa môm ér kwagh ngu nahan yô. Nahan, u henen Mkaanem ma Aôndo iyol yase shi lun a isharen i mimi i eren sha kwagh u se lu henen la ka gbenda u hange hange u ua wase se se lu ken mzough shon u Paulu á er kwagh na ne. Se fatyô u zuan a ior mba ve lu a imba mzough ne kpa? Ú  fatyô u kaven mba ve lu nongoior na nyian je kpa?

Mbamtsera mba Ve Lu sha u Kohol a Nongoior u Aôndo Yô

Orpasalmi Davidi ngise pine wener: “TERE, ka an nana tsa ken tenti Wouwe? Man ka an nana lu sha icighanwo Wouwe?” Mpin ne ka u kôron ken ishima kpen kpen. Davidi na ikyar, wener: “Ka u nan zenden jighilaa, nan eren perapera, nan er kwagh sha mimi ken ishima i nan” la. (Pasalmi 15:1, 2) Aluer or zua a mfe u vough u Bibilo yô, nana fatyô u kaven kwaghaôndo u a eren sha akaa a i ter sha heen a Aôndo á soo ér se eren ne. Nahan, aluer nan ngu kohol a nongoior shon u ú eren nahan la yô, nana lu imôngo a ior mba ve civir Aôndo ken mzough man ken “jijingi kua ken mimi” la kpaa, man mlu imôngo ne una va nan a iwasen.

Mbashiada mba Yehova tese wanger wanger ér u lun a jighjigh u nan môm shi eren akaa ken mzough ken tar u mpav a iv ker nyian ne ka kwagh u á taver u eren ga. Mbagenev ken ve hegen ka mba ngise ve lu ken ukwaghaôndo kposo kposo man ken iniongoior kpa kposo kposo yô. Mbashiada mbagenev vande lun mbagbanakperan sha kwagh u mlu u Aôndo shin mbanyiman ér Aôndo ngu ga. Mbagenev yô, lu mba kwagh tsô gba ve sha kwaghaôndo ga yô. Ve mban cii ve due ken ukwaghaôndo kposo kposo kua sha ajiir kposo kposo shi ve undu mbamhen vev mba taregh kpaa, ve cii mba ken kwaghaôndo u a lu a mzough u a ban ken tar nyian ne.

Ka Bibilo i í lu Mkaanem ma Aôndo la i̱ lu imaagh ki imba mzough ne ye. Mbashiada mba Yehova mba kighir a kighir ior ér ve er ma kwagh ga. Kpa gema doo ve tsung er ve lu a ian i taver mbagenev asema ér ve hen Bibilo sha er hanma kwagh u vea tsua u eren ua gbe a biishi a mcivir ve cii una har sha imaagh ki taver tsung kin yô. Er ve eren nahan yô, kwagh ne una wase ior mbagenev kpishi kpaa vea zua a mbamtsera mba ve lu sha u civir Aôndo “ken jijingi kua ken mimi” kpaa la.

Nyian ne akaabo man ameen a nan or gbeev dumbur. Ka a inja kpishi u se ya ikyar a ior mba injaa. Bibilo kaa ér, “zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh,” shi i̱ kaa ér, “ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (Anzaakaa 13:20; 1 Mbakorinte 15:33) Aluer ú ya ikyar a mbacivir Aôndo sha mimi yô, ú zua a mkor. Sha nahan yô, Bibilo umbur se ér: “Sé wa nen ayol a ase iko, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Mbaheberu 10:24, 25) Sha kpôô yô, mwase u anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ve lu azende a mimi ve wasen ayol a ve sha dooshima sha er hanma ve nana er ityom i nan hen Aôndo la ka iveren je zua ga!

Orgen ngu, mba yer un ér Ottmar, á lumun a mnenge ne nahan. Yange i yese un hen tsombor u ú eren kwaghaôndo u Katoliko ken tar u Jamani yô; kpa á de adua u zan er lu iyev la je. Á pase wener: “Hanma kwa u yange mea za adua yô, m zua a kwagh u wasen mo ga, i lum vough er shighe u shen m lu van a va la nahan.” Nahan kpa, yange za hemen u nan Aôndo jighjigh. Iyange igen yô, á zua a Mbashiada mba Yehova, tsô á kav er i lu ve ve lu mbatomov mba mimi mba Aôndo yô. Á nenge wener doo u una kohol a ve imôngo. Á kaa hegen wener: “M ngu eren tom kpoghuloo a nongo u ú tser tar jimin cii ne, nahan m ngu a bem shi kundum iyol kpaa. Mba wasen mo kure kure sha er me seer zuan a mfe u vough u Bibilo yô. Kwagh ne ngum a inja je gande.”

Mba Lôhôn Mba Ve Lu Keren Kwaghaôndo u Mimi la Cii Ér Ve Va

Ior mba ve lu a ishima môm, ve eren kwagh imôngo, mba hembe kuren kwagh u ve lu eren la doo doo a ior mba ve eren kwagh kposo kposo sha tseeneke ve yô. Ikyav i tesen yô, Yesu lu wa mbahenen nav kwagh shighe u lu undun ve la, kaa wener: “Nahan yô, za nen, za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen, eren nen ve batisema ken iti i Ter man Wan man Icighan Jijingi, tesen nen ve u kuran akaa a M we ne kwagh sha mi cii.” (Mateu 28:19, 20) A fatyô u eren imba tom ne nahan kuren doo doo aluer hanma or gbe eren ú sha ishima i nan tsô, shin  mba eren ú a mzough shio kpa? Aluer or ngu civir Aôndo sha tseeneke u nan nahan, nana fatyô u eren sha kwaghwan u ken Ruamabera ne kpa?

Inyom i í kar la, Mbashiada mba Yehova na ior ityakerada kua antyakerada mba kiriki mba ve har sha Bibilo kuma iyenge 91,933,280, shi ve na ior umagazin kuma iyenge 697,603,247, sha nahan yô, ve samber a loho u ken Mkaanem ma Aôndo ar a ior umiliôn umiliôn ken ityar 235. Sha mimi yô, tom ú ve er ken mzough sha inja sha inja ne ka ikyav i tesen tseer tseer ér tom u eren gungur môm nahan ne ka u za kera i hemba kwagh u or tswen nana tsa sha won á er yô!

Dugh ityakerada i pasen Bibilo i Mbashiada mba Yehova ve ne ior la kera yô, mba henen Bibilo a ior gbilin, sha er vea wase ve ve seer fan akaa a Aôndo á soo la. Ken inyom i̱ í kar ne, ve hen Bibilo a ior ken hanma sati kuma iorov 5,726,509. Ityesen i ken Bibilo i ve lu tesen ior ne wase ior umiliôn umiliôn u zuan a kwaghfan u a lu imaagh ki vea tile sha mi a tsua akaa a ve soo sha gbaa u mcivir yô. We kpa, se mba lôhôn we ser va hen atindiakaa a Aôndo a ken Bibilo la. Nahan ú mase tsuan mcivir ú á lu sha ishima you yô.—Mbaefese 4:13; Mbafilipi 1:9; 1 Timoteu 6:20; 2 Peteru 3:18.

Aluer ú soo u eren ishima i Aôndo yô, gba hange hange u ú lu a kwaghaôndo wou—kpa ú ngu wer, ú gba nyôron di nongo a nyityô kwaghaôndo tsô ga. Kwaghaôndo u ú soo u tsuan wer a hingir kwaghaôndo wou cii, yar tom a mfe u vough u Bibilo la, i̱ de lu atesen a ior a aiegh shin kwagh u orgen nan er ú ga. (Anzaakaa 16:25) Hen fa akaa a i gbe u kwaghaôndo u mimi una eren la cii. Tôô akaa ne kar sha akaa a ú vande fan, ú ne á jighjigh la. Nahan maa tsua ase kwaghaôndo u á lu shami la.—Duteronomi 30:19.

[Pictures on page 5]

Mbashiada mba Yehova mba ken mzough ken tar u mpav a iv ker ne