Mbakristu Mba A Tom U Nengen Sha Mbabeenyol

“Zan zan iyol i been kpaa Me lu her nahan vough, man zan zan ivu je kpaa, Me tôô ne.”—YESAIA 46:4.

1, 2. Ikyo i Ter wase u sha a we se la kaha kposo a ikyo i mbamaren ve we ônov vev la nena?

 MBAMAREN mba civir Aôndo ka ve yese ônov vev iyev je zan zan ve kar vesen. Igyumior ka ia wa ikyondo, ia lu a icombor ave je kpaa, mbamaren vev ve nengen sha a ve shi ve wasen ve her.

² Uumace ka vea wasen ônov vev kpa ve va mem, kpa Ter wase u sha yô, wa iyol kegh a kegh u nengen sha mba ve civir un sha jighjigh, shi suen ve sha dooshima hanma shighe cii. Yehova yange ôr kwagh a ior nav mba tsua ve sha ashighe a tsuaa la wener: “Zan zan iyol i been kpaa Me lu her nahan vough, man zan zan ivu je kpaa, Me tôô ne.” (Yesaia 46:4) Mkaanem man ka ma taver Mbakristu mba beenyol ishima kpen kpen! Yehova te mba ve civir un sha mimi kera ga. Kpa á tôndo zwa wener una na ve agee, shi una sue ve, shi una kura ve ken uma ve cii, zan zan shighe u ve beeyol je kpaa.—Pasalmi 48:14.

3. Se time sha akaa a nyi ken kwaghngeren nee?

³ Se dondo ikyav i Yehova i wan mbabeenyol ikyo sha dooshima la nena? (Mbaefese 5:1, 2) De se time nen sha igbenda i mbayev, man mbakuran mba ken tiônnongo, man hanma Orkristu cii nana nenge sha mbamgbe mba mbabeenyol mba ken mzough wase u anmgbianev u sha tar cii la.

Kwagh u I Gbe u Se Mbayev Se Er Keng Yô

4. Kanyi i gbe kpee u ônov vea er a mbamaren veve?

⁴ “Civir teru man ngôu.” (Mbaefese 6:2; Ekesodu 20:12) Paulu ôr mkaanem ma ma lu tiônôô, kpa ma gem ma lu a inja tsung, ma ken Ruamabera u ken zwa Heberu la sha u  umbur mbayev kwagh u i gbe kpee u vea er a mbamaren vev yô. Kpa, mkaanem man kua u nengen sha mbabeenyol nena? Ikyav i dedoo i sha shighe u Mbakristu lu a lu ga la ia wase se u nan mlumun sha mpin ne.

5. (a) Kanyi i tese ér Yosev yange hungur u nengen sha ter na ga? (b) Inja i u civir mbamaren asev yô ér nyi, man ka ikyav i dedoo i nyi Yosev ver sha gbaa nee?

⁵ Yosev yange nenge a Yakob, ter na u beenyol la ga je hemba anyom 20. Nahan kpa ikyav tese ér ter na Yakob doo un ishima her tsung. Zum u Yosev pase iyol na hen anmgbianev nav kera yô, á pine ve wener: “Terem ngu uma heregh?” (Genese 43:7, 27; 45:3) Hen shighe la, ijen gba ken tar u Kanaan tsung. Nahan Yosev tindi loho a ter na ér: “Va va kohol mo, de ngôôr ga. Ka ken tar u Gosen ú va tema, ú lu a mo ikua ikua ye, . . . Me koso u heregh.” (Genese 45:9-11; 47:12) U civir mbamaren mba beenyol yô, ka u se kuran ve, shi koson ve zum u ve kera lu a agee a nengen sha iyol ve ga yô. (1 Samuel 22:1-4; Yohane 19:25-27) Yange saan Yosev iyol u nengen sha ter na nahan vough.

6. Yosev yange er dooshima u mimi a ter na nena, man se dondo ikyav na ne nena?

⁶ Yehova ver Yosev doo doo, nahan lu môm ken mba ve hemba inyaregh shi ve lu a tahav kpishi ken Igipiti yô. (Genese 41:40) Nahan kpa, Yosev tôô iyol na gede gede wener un ngu shagbaor yô, un gande u civir ter na u beeyol, lu anyom 130 la ga. Yosev ongo wener Yakob (shin Iserael) ngu van yô maa “zer ikyekye na sha anyinya, unde, yem za kegh ter na Iserael gbenda ken Gosen; tesen iyol na her a na yô, a kamber un ave sha mon a gba vaan un sha mon, vaa je shighe kar.” (Genese 46:28, 29) Gbenda u Yosev za kegh ter na ne lu icivir i sha ikpazwa ga. Yosev yange soo Ter na u beeyol kumbur kumbur ne je lu kwagh u kunya a kôr un u eren a na sha dooshima ga. Aluer se kpa mbamaren asev beeyol yô, se mba eren a ve sha dooshima nahan kpa?

7. Er nan ve Yakob soo wener i ii un ken tar u Kanaana?

⁷ Yakob yange civir Yehova sha mimi zan zan ku na. (Mbaheberu 11:21) Sha ci u jighjigh u Yakob na uityendezwa mba Aôndo la yô, á kaa wener zum u una kpe yô i za ii un ken tar u Kanaan. Er lu u Yosev a vihi inyaregh kpishi, shi una ya ican tsung u za iin ter na ken tar u Kanaan nahan kpa, á er er ter na kaa nahan vough.—Genese 47:29-31; 50:7-14.

8. (a) Kanyi i lu kwagh u vesen u una mgbegha se u nengen sha mbamaren aseva? (b) Kanyi nahan orgen u shiren tom hanma shighe yange er sha u una nenge sha mbamaren nav mba beenyolo? (Nenge ken akwati u a lu sha peeji 13.)

⁸ Kanyi yange i na ve Yosev nenge sha ter na doo doo? Yange lu sha ci u ter na doo un ishima, shi nenge wener gba u una wa ter na ikyo sha ci u ka un a mar un shi a yese un ye, kpa kwagh u hemban yô, sar Yosev tsung u eren ishima i Yehova. Se kpa i sar se u eren nahan. Paulu nger wener: “Aluer ma kwasecôghol nana lu a ônov shin ônov mba ônov mba nan yô, ve̱ vande henen u eren a ya ve sha mcivir u i civir Aôndo la, ve̱ gema ve̱ wasen mba ve mar ve la, gadia kwagh ne ka kwagh u doon sha ishigh ki Aôndo je.” (1 Timoteu 5:4) Aluer Yehova doo se ishima, shi se mba a mcie u cian un yô, kwagh ne una mgbegha se se nenge sha mbamaren asev mbabeenyol, aluer ka se ican tsung u eren nahan je kpaa. *

 Gbenda u Mbatamen Ka Ve Tese Ér Ve Wa Mbagen Ikyo Yô

9. Ka unô Yehova á tsough ve ér ve kuran ilev, kua mbabeenyol mba ve lu Mbakristu la kpa ker ciili?

⁹ Zum u Yakob tsa beeyol kumbur kumbur zulum u una kpe la, á ôr kwagh á kaa wener Yehova ka “Aôndo, u A kuran mo sha ayange a uma wam cii zan zan nyian ne.” (Genese 48:15) Yehova kor mbacivir un mba ve lu shin tar nyian ne sha ikyev i mbakuran mba ken Kristu, shin mbatamen, sha hemen u Wan na, Yesu Kristu, “Orkuranilev u tamen” la. (1 Peteru 5:2-4) Mbakuran vea dondo ikyav i Yehova la, vea waan mbabeenyol ikyo nena?

10. Kanyi kwagh í er sha u wasen mbabeenyol mba ve lu Mbakristu laa? (Nenge ken akwati u a lu sha peeji 15 la.)

¹⁰ Zum u i hii tiônnongo u Kristu ca lu a gba ga la, mbaapostoli tsua “ior utaankaruhar . . . mba i wuese ve, man ve iv a Jijingi man mfe kpaa yô,” sha u ve nengen sha tom u “karen” kasev mba côgholov Mbakristu kwaghyan “ayange ayange” yô. (Aerenakaa 6:1-6) Ken masejime yô, Paulu tsua orkuran Timoteu ér á nger ati a kasev côgholov mba ve lu a inja i dedoo, mba ve kom u a wase ve yô. (1 Timoteu 5:3, 9, 10) Nyian kpaa, ka a gba u a nenge sha Mbakristu mba beenyol yô, mbakuran mba ken tiônnongo ka ve ker gbenda sha gbashima sha u a wase ve yô. Nahan kpa, akaa agen nga a i gbe u a er sha u nengen sha mbabeenyol mba jighjigh yô.

11. Yesu ôr ér nyi sha kwagh u iyua i kpuaa i icankwase ugen er la?

¹¹ Shighe u Yesu er tom na shin tar ne zulum u kuren la, za ken tempel, za tem ker yô, á “nenge ikpelaior lu haan inyaregh ken akwati u inyar.” Kwase ugen er kwagh u doon un. “Kwasecôghol u a lu icankwase va, va haa ideri ihiar, ka kobo je la.” Yesu yila mbahenen nav her a na, kaa a ve wener: “Ka mimi je, M kaan ne ne, kwagh u kwasecôghol u a lu icankwase ne a hee ker ne a hembe kwagh u mbagenev ve lu haan ken akwati u inyar la cii. Gadia mban cii ka ken mngee u ve ngee a akaa man ve hee kimi ye, kpa wen yô, ka ken ibanave na a hee kimi ye, ka kwagh u a lu a mi sha u koson iyol na cii je ra.” (Marku 12:41-44) Aluer i tôô iyua i kwasecôghol la i kar sha iyua i mbagen er yô, i gba ikyegh ga, kpa, Yesu fa wener iyua i kwasecôghol er sha gbashima, sha u civir Aôndo la lu Ter na u sha zegekwagh. Er kwase la lu icankwase, beeyol nahan kpa, Yesu laha iyua na la ga.

12. Doo u mbatamen vea wuese tom u Mbakristu mba beenyol ve lu eren la nena?

¹² Mbakuran mba ken Kristu mba lahan kwagh u mbabeenyol ve eren sha u suen mcivir u mimi la ga, di er Yesu kpa laha tom ve ga nahan. Gba u mbatamen vea wuese  mbabeenyol sha tom u kwaghpasen u ve eren la, man sha mbamkombo mba ve ze la, shi vea wuese ve sha ikyav i dedoo i ve ver tiônnongo la, man ishimataver ve kpaa. Aluer mba taver mbabeenyol ishima sha mimi yô, kwagh ne una wase ve vea lu a “ityôikaa i tan ihagh” sha icighan tom u ve lu eren la, iyol ia kera kpe ve sha ci u mba kanen shio u eren tom er Mbakristu mbagen ve eren nahan yum ga, shin vea kera tôô tom u ve eren hegen vea kar sha tom u ngise ve lu gbon gbon ve ve eren la ga.—Mbagalatia 6:4.

13. Ka sha igbenda i nyi nahan mbatamen vea fatyô u yaren tom a mfe u mba beenyol laa?

¹³ Doo u mbatamen vea kav tom u injaa u Mbakristu mba beenyol ve lu eren la sha u yaren tom a mfe u ve zough a mi la. Ashighe agen yô, a fatyô u tsuan mba beenyol ér ve tese ikyav i nengen sha tsembe u nan kwaghôron, shin tôvon ve. Ortamen ugen kaa wener: “Ka mea tôvon anmgbian u nomso shin u kwase u beenyol u nan yese mbayev ken mimi ne yô, hanma or nan kegh ato a ve zulee.” Mbatamen mba ken tiônnongo ugen ôr ér anmgbian u kwase ugen u a lu anyom 71, a eren tom pania yô, ngu wasen mbapasenkwagh u Tartor kpishi u duen kwaghpasen hanma shighe. Shi ngu á wa ve kwagh ér ve eren “akaa a hange hange” agen kpaa, inja er u ôron Bibilo shi timen sha ivur i sha hanma iyange la nahan, shi ve gbidyen kwar sha akaa a ve lu henen la kpaa.

14. Mzough u mbatamen ugen wuese tom u orkuran u beenyol ugen u ve lu ken tiônnongo imôngo á lu eren la nena?

¹⁴ Shi mbatamen vea wuese tom u mbakuran mba beenyol mba ve civir a ve imôngo ve lu eren la. José ka ortamen u a tse ken tom u ortamen upue mbaanyomov imôngo yô; á hemba anyom 70, shi semberee ne i pav un ipaven i vesen. Er zua a guda fele ga yô, soo wener ma un kera lu ortamen u hemen tiônnongo ga. José kaa wener: “Mbatamen mbagen er kwagh kpiligh mo iyol yô, m hen mer vea lumun a mo ér m de tom u ortamen, kpa ve er nahan ga, ve gema ve pinem iwasen i m soo mer ve wasem sha er me lu ortamen her yô.” Gumor ugen u lu ortamen wase José, nahan á za hemen u eren tom na u ortamen u hemen  tiônnongo la saan saan, man tom u á lu eren ne ngu wasen tiônnongo kpishi. Anmgbian ugen u a lu ortamen a na imôngo yô kaa wener: “Anmgbianev wuese tom u ortamen José a lu eren ne kpishi. Kwagh na doo ve ishima shi mba ne un civir sha mfe na la man sha jighjigh na u nan u a lu ikyav hen mbagenev la. Á wase tiônnongo wase kpishi.”

U Waan Ayol Ase Ikyo

15. Er nan ve i gbe u Mbakristu cii vea ver ishima sha u keren mkpeyol u mbabeenyol mba ve lu imôngo a ve laa?

¹⁵ Ka mbayev mba mbamaren vev ve beeyol man anmgbianev mba i ver ve sha aan a tom ken tiônnongo tseegh i gbe u vea waan mbabeenyol ikyo ga. Paulu tôô tiônnongo u Kristu kar sha iyol i or, nahan á kaa wener: “Aôndo kohol iyol cii, zua, ilyeghegh ki ki gbe ijime yô, A hemba nan ki icivir, sha u mpav a̱ de lu sha iyol ga yô, kpa alegh a̱ waan ayol a a iko vough vough cii.” (1 Mbakorinte 12:24, 25) U mba ken tiônnongo ve eren hanma kwagh ken mzough yô, gba u hanma or nana wa ikyo sha u keren mkpeyol u hanma or u nan ne jighjigh a nan imôngo cii, kua mbabeenyol kpaa.—Mbagalatia 6:2.

16. Se tese ser kwagh u mbabeenyol gba se ishima shighe u se ze Mbamkombo mba Kristu nena?

¹⁶ Mbamkombo mba Kristu bugh se aan a injaa a tesen ér kwagh u mbabeenyol gba se ishima. (Mbafilipi 2:4; Mbaheberu 10:24, 25) Se mba lamen a mbabeenyol ken mbamkombo mban kpa? Er i lu vough u pinen ve fan mkpeyol ve nahan kpa, shi se fatyô u nan ve “iwua i sha mrumun u sha mhôôn,” sha u ôron ve vandeeren shin ma kwagh u ken Ruamabera u taver ve ishima kpa? Mbabeenyol mbagen mba fe zenden ga, nahan doo u se ver ishima ser ve vaan se inya ga, kpa hemba doon u se za sôron ve sha ajiir a ve. Aluer mba ongo tsembelee ga yô, se hen u lamen a ve kure kure, shi yilan asemberatii wang wang sha er vea ungwa yô. Shi aluer gba u se ‘taver asema’ ayol a ase yô, se ker ato zulee se ungwa kwagh u orbeenyol nan lu ôron la.—Mbaromanu 1:11, 12.

17. Se tese Mbakristu mba ve beeyol ve ze mape môm ga la ser kwagh ve gba se ishima nena?

¹⁷ Aluer mbabeenyol mbagen mba fetyô u zan mbamkombo mba Kristu iyol ve ga yô, kanyi i gbe u se ere? Yakobu 1:27 kaa ér ka tom wase “u za sôron ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve.” Ka sea za sôr mbabeenyol yô, i doo ve kpen kpen! Zum u i wuhe “tamenor,” Paulu ken gaadi ken Roma er shighe u inyom i 65 S.W. la nahan yô, lu ken gaadi un tswen. Nahan hange un tsung u ma un zou ishigh a huror tom na Timoteu, tsô a nger  un wener: “Nôngo, va kohol mo fefa.” (Filemon 9; 2 Timoteu 1:3, 4; 4:9) Mbabeenyol mba ken gaadi kpôô kpôô er Paulu nahan ga, kpa mbagenev ken ve mnyoon kôr ve, mba kera ze mape ga. Ve kpa vea lu kaan ér, ‘nongo, sôron nen mo fefa.’ Se mba eren sha zamber ve la kpa?

18. Aluer se mba zan mbabeenyol inya sha uyaav vev yô, ka mbamtsera mba nyi vea zua a mini?

¹⁸ Mayange je de nengen mbamtsera mba ve lu sha u zan anmgbian u beenyol u nomso shin u kwase u ken jijingi inya la wer ka beerkwagh ga. Zum u Orkristu u i yilan un ér Onesiferu la lu ken Roma yô, á ker Paulu tsung, á zua a na, nahan á ‘wase un acin imôngo.’ (2 Timoteu 1:16, 17) Anmgbian u kwase u beenyol ugen kaa wener: “Ka i saan mo iyol u lun vea igyumior man igyumukase. Kwagh u a doom a ve yô, ka ve er a mo vough er m ngu tsombor a ve nahan. Ieren ve ne ka i taver mo ishima kpen kpen.” Anmgbian u beenyol ugen u a lu Orkristu yô kaa wener: “Or ka nana nger ishughun sha kaade nana tindim a mi, shin nana lam a mo sha waya miniti kpuaa, shin nana vam inya sea lam kpuaa tseegh kpa, i doom je i zua ga. Ka i kundum iyol.”

Yehova Veren Mba Ve We Mbagenev Ikyo la Doo Doo

19. Ka mbamtsera mba nyi se zua a mi aluer se mba nengen sha mbabeenyol yô?

¹⁹ Aluer se mba wan mba beenyol ikyo yô, se zua a averen kpishi. U lun a mbabeenyol shi yaren tom a mfe ve la ka zegekwagh u kiriki ga. Mbanengen sha mbabeenyol ka ve zua a msaanyol kpishi sha u eren a ve doo doo, shi fan ér ve er kwagh u i gbe u vea er yô, shi ka ve zua a bemshima sha ci u mba eren kwagh u Ruamabera a soo ér ve er yô. (Aerenakaa 20:35) Heela tseegh ga, mba ve lu nengen sha mbabeenyol mba a ityôkyaa i vea cia ér a va kende ve shighe u vea va beeyol la ga. Mkaanem ma Aôndo taver se ishima ér: “Or u nan nagh yô, nana mgbough a akaa, man shi or u nan ne mngerem ma man yô, nan iyol i nan kpaa á na nan mngerem.”—Anzaakaa 11:25.

20, 21. Yehova nengen mba ve we mbabeenyol ikyo la nena, man se kange ishima se er nyi?

²⁰ Yehova ka á ver mbayev mba ve cie un, man mbakuran, kua Mbakristu mbagen mba ve tangen iyol ga, ve nengen sha mbabeenyol mba ve ne jighjigh a ve imôngo la doo doo. Ieren i ve mban ve lu a mi ne i zua sha kwagh u i er heen ne, ér: “Or u nan zungu mbaatsanev mhôônom yô, nan pwar TER kwagh je, nahan Un kpaa Una na nan sha ieren i nan i dedoo la.” (Anzaakaa 19:17) Aluer dooshima mgbegha se se nenge sha mbaatsanev man mba ve lu ken ibanave la yô, Aôndo tôô ieren la ér un ngu se a injô, nahan una kimbi se sha u veren se doo doo. Shi ka a kimbi se sha ikyo i se we mbabeenyol mba ve civir a vese imôngo la, ve mban kpishi mba ‘mbaatsanev mba ken tar ne kpa ve̱ gema mba mbanyarev ken jighjigh u nan.’—Yakobu 2:5.

²¹ Aôndo una na se injar wuee! Injar ne i kua uma u tsôron ker. Zegeikpelaior i i lu civir Yehova ia zua a uma u tsôron ken paradiso shin tar u a va kar a mbamzeyol mba dyako i isholibo i se ye la kera, shi a saan mbabeenyol mba ve civir Aôndo sha jighjigh la iyol sha ci u a va hide a iv ve a agee a iyev ve her. (Mpase 21:3-5) Er se lu keghen shighe la nahan, se za nen hemen u eren tom wase u Mbakristu u nengen sha mbabeenyol la.

[Footnote]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Mbayev vea civir mbamaren mba beenyol nena?

• Mbatamen mbá wuese tom u mbabeenyol mba ve lu ken ikyumuile la nena?

• Ka nyi i gbe u hanma Orkristu nana er sha u tesen ér kwagh u mbabeenyol gba nan ishima sha mimi?

• Ka averen a nyi se zua a mi aluer se mba nengen sha Mbakristu mba beenyol yôô?

[Study Questions]

[Box on page 13]

Zum u Mbamaren mba Anmgbian Ugen lu ken Mzeyol Yô

Filibu lu eren tom u maan kwagh ken tar u Liberia, mba ker ken inyom i 1999 yô, ungwa loho wener ter na gba angev kpoghuloo. Er fa dedoo wener ngô na tswen una kan shio u nengen sha ter na yô, hide ken ya ér una va sôr ter na.

Filibu kaa wener, “taver mo tsung u kaan mer me hide ken ya, kpa m nenge mer gba hange hange u me nenge sha mbamaren av.” Ken atô u anyom atar a á hide la, á ker ya u injaa a ver mbamaren nav her, anmgbianev mba Kristu mba ve lu hen ijiir la wase un u sôron ya la tsembelee sha er ter na una lu her ken mkpeyol yô.

Hegen ne, ishima hemba pever ngô u Filibu ker u nengen sha angev mbu mbu ker ter u Filibu kpoghuloo la. Semberee ne, i lôhô Filibu ér a za er tom shin afishi a gbaatom a Mbashiada mba Yehova ken tar u Masedonia.

[Box on page 15]

Ve Nenge sha Mbamgbe mba Anmgbian u Kwase Ugen Tsembelee

Ada ka kwase Kristu u been iyol u ken tar u Australia. Ngu anyom 85. Zum u yange gba angev je kera zaan mape môm ga yô, mbatamen mba ken tiônnongo ker gbenda u wasen un. Ve tsua anmgbianev mba nan jighjigh a na imôngo mba vea fatyô u wasen un yô. Saan anmgbianev mba nomso man mba kasev mban iyol u esen un you, shi kiren un akaa, eren un kwaghyan, shi zan un ityom kpaa.

Yange i hii u wasen anmgbian u kwase ne anyom kar er pue nahan hegen. Hii sha shighe la je zan zan hegen anmgbianev hemba 30 mba ve lu Mbashiada a Ada imôngo mba ve wase un yô. Mba zan un inya her, ka vea za yô ve ôr un ityakerada i i har sha Bibilo, shi ve ôr un mzehemen u ken jijingi u anmgbianev mba ken tiônnongo, shi hanma shighe u ka vea za yô ve er msen vea na.

Ortamen u ken tiônnongo u hen ijiir la kaa wener: “Anmgbianev mba ve wasen Ada ka ve wasen un a ahan zwa. Mcivir u Ada a civir Aôndo sha mimi anyom imôngo la na yô asema sagher ior kpishi ker, nahan ve nenge ér mayange je doo u vea undu un ga.”

[Picture on page 12]

Se mba nengen sha mbamaren asev mbabeenyol doo doo kpa?

[Pictures on page 14]

Hanmaor ken tiônnongo nana fatyô u eren a mbabeenyol mba ve civir a nan imôngo la sha dooshima