“Mpase Hen Akuraior Cii”
“Mpase Hen Akuraior Cii”
“Né lu mbapasen kwagh Wam . . . zan zan á ar ken ikighir i tar je.”—AERENAKAA 1:8.
1. Mbahenen yange ve hii ungwan kwaghôron u profeti u i nger ken Mateu 24:14 la hanma shighe man lu hana?
IOR kpishi fa mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 24:14 la vighe vighe, je yô se mbagenev se fatyô u ôron ma ken ityou kpaa. Sha mimi yô, mkaanem man ka kwaghôron u profeti u vesen je zua ga! Ú hen wer, shighe u mbahenen hii ungwan ma la lu ve ken ishima nena? Yesu ôr ve mkaanem man ken inyom i 33, zum u ve za zende a na ken Yerusalem la. Ve lu a Yesu hen shighe la kuma anyom atar nahan. Ve nenge uivande mba Yesu acin imôngo shi ve ungwa atesen a na kpaa. Er akaa a mimi a Yesu tese ve la doo ve nahan kpa, ve gema ve fa er mbagenev soo ityesen na ga yô. Mbaihyomov mba Yesu lu ashagbaaior shi ior ungwan ve kpaa.
2. Ka akaabo man mbamtaver mba nyi nahan gba u mbahenen vea tagher a mi ken hemene?
2 Mbahenen unyiin yange ve tema sha uwo u Olev a Yesu imôngo, ve kegh ato zulee ve lu ungwan akaaôron a na. Yesu kaa a ve ér akaabo aa tser ve ken hemen shi vea tagher a mbamtaver kpaa. Yange vande ôron ve ér a wua un. (Mateu 16:21) Kpa hegen ne, a pase ve wang ér ve kpa a tôv ve a ican kpoghuloo. A kaa ér: “Zum la [ior] vea na ne ken ican, vea wua ne kpaa; akuraior cii aa kôr ne ihom sha ci u iti Yam.” Kpa ka cii la ga. Uprofeti mba aiev vea tsume a ior kpishi. Mbagenev vea nôngo gbev vea hingir mbanengen ayol a ve mker shi vea kôr ayol a ve ihyom kpaa. Shi “mbagenev kpishi” Aôndo una kera doo ve ishima ga kua Mkaanem nam kpaa, gadia dooshima ve una ndôhôr.—Mateu 24:9–12.
3. Er nan ve mkaanem ma Yesu ma i nger ken Mateu 24:14 la ma kpilighyol yumu?
3 Yesu er akaa a a tser mbahenen nav cii been yô maa a ôr kwagh ugen u a̱ shi nan kpa yange kpiligh mbahenen mban iyol yô. A kaa ér: “Loho u Dedoo u tartor ne yô, á ôr u á tser tar, sha u u̱ lu mpase hen akuraior cii; ka zum la man mkur una kuma ye.” (Mateu 24:14) Sha kpôô yô, lu u tom u ‘pasen mimi’ u Yesu hii u ken tar u Iserael la ua za hemen, ua tser tar jimin cii. (Yohane 18:37) Mimi yô, kwaghôron na u profeti ne kpilighyol tsô! U eren tom ne hen “akuraior cii” la tseegh kpa lu kwagh u kiriki ga. Lu u “akuraior cii aa kôr [ve] ihom,” nahan u eren tom ne hen atô u ihyom i akuraior la je yô hemba kpilighyol cii. M-er u vea er zegetom ne a kure la una kende a hemen u Yehova u sha won cii la sha shi una tese tahav nav. Kwagh ne shi una tese dooshima na man mhôônom nam kua ishimawan na kpaa. Heela tseegh ga, mbashiren un vea zua a ian i tesen ér mba civir un shi ve na un jighjigh kpaa.
4. Ka unô yange i na ve tom u pasen kwagh laa, man Yesu sur ve asema nena?
4 Yesu yange pase mbahenen nav wanger wanger ér mba a tom u injaa u i gbe u vea er yô. Cii man Yesu kôndo yem sha yô, a ande hen ve, a kaa a ve ér: “Né va ngohol agee shighe u Icighan Jijingi Una va sha a ven yô, man né lu mbapasen kwagh Wam ken Yerusalem man ken Yudia cii kua Samaria kpaa, zan zan á ar ken ikighir i tar je.” (Aerenakaa 1:8) Lu u ica a gba tsô mbagenev kpa vea kohol ve ken tom ne. Nahan kpa, mbahenen vea vese iyenge ga. A shi nan kpa, er ve fa ér icighan jijingi u Aôndo u lun a tahav kpishi la una na ve agee a eren tom u Aôndo na ve ne yô, doo ve je gande!
5. Kanyi mbahenen yange ve fa sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo ne ga?
5 Mbahenen yange ve fa ér gba u vea pase loho u dedoo shi vea “gema . . . akuraior cii a̱ hingir mbahenen.” (Mateu 28:19, 20) Kpa ve fa er a pase loho shon vighe vighe a kighir ga, shi ve fa shighe u mkur una va kpaa ga. Se kpa se fa ga. Ka Yehova tseegh a fe akaa ne ye. (Mateu 24:36) Yehova una tim bo tar ne zum u a pase loho ne a ar er a soo la yô. Ka hen shighe la Mbakristu vea mase fan ér ve pase kwagh kuma er Yehova a soo la ye. Sha kpôô yô, mbahenen mba tsuaa mbara yange ve fa ér a pase kwagh a yem ajiir kposo kposo er i lu pasen hegen nahan ga.
Kwaghpasen u ken Derianyom u Hiihii La
6. Kanyi yange i er sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la kua ken ayange a ken hemenee?
6 Tom u pasen ior kwagh shi geman ve ér ve hingir mbahenen la yange u gema ior kpishi ken derianyom u hiihii la. Mbahenen mba kuman iorov er 120 nahan, kohol sha kpoyou u sha ken Yerusalem sha iyange i Pentekosti u inyom i 33 la. Ve cii i iv ve a icighan jijingi u Aôndo, tsô apostoli Peteru mough tile sha pase ior inja i ivande la wanger wanger, nahan iorov 3,000 hingir mbananjighjigh, í er ve batisema. Kwagh ne lu a lu mhii tsô. Er mbahemenev mba kwaghaôndo kange ishima ér vea cir tom u pasen loho u dedoo la gbindigh gbindigh nahan kpa, Yehova “lu seer mba i lu yiman ve la sha iyenge [i mbahenen] ayange ayange.” Fese nahan “iyenge ve kuma er dubu utaan nahan.” Shighe kar yô, “mbanan Ter jighjigh . . . seer a seer, ikpelaior kpishi i nomso man i ukase kpaa.”—Aerenakaa 2:1–4, 8, 14, 41, 47; 4:4; 5:14.
7. Er nan ve mgem u Korneliu gema ishima la lu kwagh u vesen yumu?
7 Ken inyom i 36 la kpa kwagh u vesen ugen er. Ortyôtyev ugen, i yilan un ér Korneliu gema ishima, i er un batisema. Ka Yehova yange tindi Peteru hen or u cian Aôndo ne ye, nahan kwagh ne tese ér tindi u Yesu wa ér i “gema . . . akuraior cii a̱ hingir mbahenen” la lu sha ci u Mbayuda mba ken akuraior kposo kposo tseegh ga. (Aerenakaa 10:44, 45) Mbahemenev mba ken Kristu yange ve er nena? Mbaapostoli man mbatamen mba ken Yudia kav ér akuraior agen kpa gba u a pase a loho u dedoo, nahan ve wuese Aôndo. (Aerenakaa 11:1, 18) Mbayuda kpa, tom u pasen kwagh la lu umen atam a dedoo hen atô ve. Anyom nga va kar er ken inyom i 58 la nahan yô, Mbayuda lu ‘udubu imôngo, mba ve na jighjigh yô,’ kua Atôatyev a nan jighjigh kpaa.—Aerenakaa 21:20.
8. Loho u dedoo ngu gem ior nena?
8 Seer yô kape Mbakristu mba sha derianyom u hiihii seer iyenge doo kpishi je la, kpa umbur wer iyenge ne lu ior kpôô kpôô. Loho u Bibilo u í ôr ve la lu u ageegh kpen kpen. (Mbaheberu 4:12) U gema mba ve ngohol u la cii. Ve de aeren a hôngorough, ve haa orhe iyol, nahan ve hime a Aôndo. (Mbaefese 4:22, 23) Nyian kpa kwagh ngu nahan. Mba ve lumun loho u dedoo cii mba a ishimaverenkeghen i dedoo ér vea lu uma gbem sha won.—Yohane 3:16.
Mbashirentom a Aôndo Imôngo
9. Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve fa ér i na ve ian kua icivir i nyi?
9 Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve fa er i lu sha tahav vev ve lu eren akaa ga yô. Ve kav ér ka sha “agee a Icighan Jijingi” ve eren tom ve u pasen kwagh la ye. (Mbaromanu 15:13, 19) Ka Yehova yange wase ve ve zua a mzehemen ken jijingi ye. Shi Mbakristu mbara fa ér i na ve ian man icivir i lun “mbashirentom a Aôndo imôngo.” (1 Mbakorinte 3:6–9) Nahan yô, ve nôngo kwagh kpoghuloo ve er tom u i na ve la, er Yesu ngise wa se kwagh ér se er nahan.—Luka 13:24.
10. Mbakristu mba tsuaa mbagenev yange ve nôngo ér vea pase akuraior cii kwagh nena?
10 Er Paulu lu “apostoli u atôatyev” yô, a zende ukilomita udubu udubu sha tar man shin zegemnger cii, lu timin atôônanongo ken kpentar u Ashia man Grika ken tartor u Roma. (Mbaromanu 11:13) Yange za ken gar u Roma, shi alaghga za ken tar u Ishpania kpaa. Apostoli Peteru, un u i wa un tom u ôron ‘mbaicôngo Loho u Dedoo’ la di za er tom ken gar u Babilon, ijiir i vesen i í eren kwaghaôndo u Mbayuda her kpoghuloo hen shighe na la. (Mbagalatia 2:7–9; 1 Peteru 5:13) Mbagenev kpishi er tom u Ter, ken ve yô lu kasev er Terufina man Terfosa nahan. Perse kpa ka kwase ugen u yange “er tom kpishi ken Ter” yô.—Mbaromanu 16:12.
11. Yehova yange ver mbahenen doo doo sha iniôngon ve nena?
11 Yehova ver mbashiren un mba i ter ati ve sha heen ne doo doo sha iniôngon ve la, kua mbagenev mba ve er tom sha ishimatseen la kpaa. Shighe u Yesu tsengaôron ér a pase akuraior cii kwagh la yange kar anyom kuma 30 kpaa ga tsô Paulu nger ér ‘i yôô Loho u Dedoo hen akaa a i gbe a sha won cii.’ (Mbakolose 1:23) Nahan yô mkur va sha shighe la shinii? Een, se fatyô u kaan nahan. Mkur va sha tar u Mbayuda ken inyom i 70, zum u akumautya a Mbaroma tim Yerusalem kua tempel kpaa la. Kpa, Yehova wa ishima ér i pase kwagh i hemba er yange i pase nahan cii man una tim bo tar u Satan jimin cii ye.
Tom u Pasen Kwagh u I Lu Eren Nyian Ne
12. Mbahenen Bibilo mba ngise mbara yange ve kav tindi u i we ér i̱ pase loho u dedoo la nena?
12 Ken mkur u derianyom u sha 19 la, i hide shi i hii mcivir u mimi shin er ukwaghaôndo mba vendan mimi dumbur sha shighe la ica gba nahan. Mbahenen Bibilo, kape ngise i yilan Mbashiada mba Yehova je la, yange ve fa tindi u i we ér i gema ior ve hingir mbahenen sha tar cii la doo doo je. (Mateu 28:19, 20) Ken inyom i 1914 la, iorov er 5,100 nahan er tom u pasen loho u dedoo la kpoghuloo, nahan loho ne samber je kuma ityar 68. Kpa, Mbahenen Bibilo mba ngise mbara kav inja i mkaanem ma ken Mateu 24:14 la tsembelee ga. Ken mkur u derianyom u sha 19 la mbamzough mba gberen Bibilo gber Bibilo i i lu a loho u dedoo shin ivangeli ker la ken ijô kpishi shi ve samber a i̱ sha tar cii. Nahan hii shighe la zan zan anyom upue imôngo ken hemen, Mbahenen Bibilo lu henen ér i pase akuraior cii loho u dedoo i bee kera kpaa.
13, 14. Iyoukura igen i ken inyom i 1928 pase er ior mba Aôndo yange ve seer kaven awashima na nena?
13 Kpa, Yehova za hemen u wasen ior nav, nahan ve kav awashima na. (Anzaakaa 4:18) Iyoukura i Disemba 1, 1928 la kaa ér: “Se fatyô u kaan ser, er i samber a Bibilo yô man kwagh ne kure kwagh u i tsengeôron ér a pase ivangeli i tartor a tser tar la shinii? Mayange ga! Er i lu samber a Bibilo nahan je kpa, ka a inja u annongo u kpuaa u mbashiada mba Aôndo mba shin tar la vea gber ityakerada i pasen ior awashima u Aôndo shi vea za mba i ne ve ityakerada ne inya. Aluer i er nahan ga yô, ior vea fa er i ver Tartor u Mesiya sha shighe wase ne ga.”
14 Iyoukura shon shi kaa ér: “Ken inyom i 1920 la . . . Mbahenen Bibilo kav inja i kwaghôron u profeti u Ter, u ken Mateu 24:14 la vough. Ve kav er ‘ivangeli’ i i gbe u a pase i á tser tar, sha u i̱ lu mpase hen Atôatyev shin akuraior cii la i lu ivangeli i tartor u ú lu van ken hemen ga, kpa i lu ivangeli i wasen ior u fan ér Mesiya, un u a lu Tor la hii u hemen tar ne yô.”
15. Hii ken kwavanyom u 1920 la je tom u pasen loho u dedoo seer a seer nena?
15 “Annongo u kpuaa u mbashiada” mba ken kwavanyom u 1920 la za hemen u lun iyenge kpuaa gbem sha won ga. Anyom nga kar yô, i va mase fan kwagh u “zegeikpelaior” i i lu “iyôngo igen” la, nahan i hii u kohol i̱. (Mpase 7:9; Yohane 10:16) Nyian ne, mbayôôn loho u dedoo mba ken ityar 235 sha tar jimin cii. Mba iorov er 6,613,829 nahan. Kwaghôron u profeti la ngu kuren sha mi sha gbenda u vesen kpen kpen! Er i lu je mba a pase “Loho u Dedoo u tartor” ajiir kposo kposo er i lu pasen hegen nahan ga. Shi i lu je mbatomov mba Yehova mba jighjigh mba a ngee shin tar kpishi er hegen nahan ga.
16. Ka tom u nyi i er ken inyom i tom i i kar laa? (Nenge ngeren u tesen iyenge, u a lu sha peeji 23 la.)
16 Zegeikpelaior i Mbashiada ne jimin cii er tom kpoghuloo ken inyom i tom i 2005 la. Ve yôô loho u dedoo je hemba ahwa biliôn môm ken ityar 235. Shi ve hide ve za sôr ior umiliôn umiliôn hen uya vev shi ve hen Bibilo a ior umiliôn imôngo. Ka Mbashiada mba Yehova mba ve ne shighe ve sha u ôron ior Mkaanem ma Aôndo shi ve ne akaa ve sha ci u tom ne la ve ker cio u eren u ye. (Mateu 10:8) Yehova ngu nan mbatomov nav agee sha ikyev i icighan jijingi na u ageegh la sha er vea er ishima na yô.—Sekaria 4:6.
Er Tom u Pasen Ior Loho u Dedoo la Kpoghuloo
17. Ior mba Yehova mba eren sha mkaanem ma Yesu sha kwagh u tom u pasen loho u dedoo la nena?
17 Hii shighe u Yesu kaa ér a pase loho u dedoo la zan zan hegen, anyom kar wa kuman 2,000, nahan kpa ishimatseen i ior mba Aôndo sha tom shon pande ga. Se fa ser, er se taver ishima se lu eren akaa a dedoo yô, se mba tesen ser se mba a ieren i Yehova i dooshima man mhôônom ma zungwen kua ishimawan kpaa. Mayange sar se u mbagenev ve̱ tim ga, kpa ve̱ gema asema ve̱ nahan i hime ve a Yehova, vough er Yehova kpa i sar un nahan. (2 Mbakorinte 5:18–20; 2 Peteru 3:9) Jijingi u Aôndo na Mbashiada mba Yehova ishimatseen, nahan mba yôôn loho u dedoo sha gbashima je aren akighir a tar. (Mbaromanu 12:11) Nahan, ior mba ngohol mimi sha ajiir kposo kposo shi mba dondon hemen u Yehova u sha dooshima la kpaa. Nenge ase akav a tesen a a lu shin heen ne.
18, 19. Pase akaa a mba ve ongo loho u dedoo ve er yô?
18 Orgen shin ityôtar i tar u Kenya lu orsule. Iti na ér Charles. Ken inyom i 1998 la or ne tee taav je hemba myohom ukilogram 8,000. Nahan i na un takerada u tesen ér ngu orsule u neer taav u kahan. Lu hen shighe ne i hii Bibilo i henen a na ye. Fese je maa á kav er i doo u or nana kaha taav ga yô, gadia u eren nahan la ka u peren tindi u ngise Yesu wa ér or u nan we ndor a vese nana̱ doo se ishima la. (Mateu 22:39) Charles mase kaven ér aluer un ngu orsule u neer taav u kahan yô un neer ior mba wuan jighilii je, nahan a tim taav na cica cii. A za hemen zan zan a tsegha iyol na sha ci u Aôndo, i er un batisema. Ngu eren tom u pania u keke hegen, shi ngu diakon kpaa.
19 Sha mimi yô, Yehova ngu tenger akuraior cii sha loho u dedoo u i lu pasen sha tar jimin cii ne, nahan akaainjaa nga van; akaainjaa ne ka ior. (Hagai 2:7) Orgen ken tar u Portugal, mba yer un ér Pedro yange nyôr makeranta u henen tom fada sha anyom 13. A wa ishima ér una hingir ormishen u tesen ior Bibilo. Kpa a hen ú shighe kpuaa tsô a de, gadia i faan tesen Bibilo ken klase ga nahan doo un ga. Anyom nga kar ataratar yô, a gba za henen kwagh u mhen u or kua aeren a nan ken yunivasiti i ken gar u Lisbon la. Tsaan hen ya u anmgbian u mama na u kwase u lu môm ken Mbashiada mba Yehova yô. Kwase ne taver un ishima ér a̱ hen Bibilo. Pedro lu henen ér Aôndo ngu ga, shi asema lu un ahar sha kwagh u Bibilo i henen kpaa. Tsô a za tume idyu a profesôr u tesen gbaa kwaghhenen u mhen man ieren i or la sha kwagh ne. Profesôr ne pase un ér ityesen i mhen man ieren i or kaa ér ior mba ve fetyô u tsuan kwagh u vea er ga la ken masejime yô ka ve vihi mlu vev. Pedro ongo nahan yô, a kange ishima ér una hen Bibilo. A hen Bibilo nahan i sember eren un batisema, un kpa hegen ngu henen Bibilo a ior.
20. Er nan ve i doo u a saan se iyol ser mba pasen akuraior kwagh sha tar jimin ciilii?
20 Zan zan hegen kpa se mba a fa er i gbe u se pase akuraior loho u dedoo se kighir ga, shi se fa iyange man shighe u mkurtar kpaa ga. Kpa se fa ser shighe la mgbôghom. Saan se iyol kpishi, sha ci u loho u dedoo u i lu pasen sha tar cica cii ne ka ikyav i môm ken akav kpishi a a tese ér shighe u Tartor u Aôndo ua tim ugomoti mba orumace la zurum. (Daniel 2:44) Hanma inyom yô, ior umiliôn imôngo mba ungwan loho u dedoo, shi eren kwagh u i er ve la, nahan icivir cii ka i Yehova Aôndo wase. Yô, se kange ishima ser se lu jighjigh her, shi se za hemen u eren tom u pasen akuraior kwagh kpoghuloo vea anmgbianev asev mbagenev sha tar jimin cii. Aluer se mba eren nahan yô, se yima iyol yase kua mba ve lu ungwan se la kpaa.—1 Timoteu 4:16.
Ú Umbur Kpa?
• Er nan ve kwaghôron u profeti u ken Mateu 24:14 la a lu u kpilighyol yumu?
• Mbakristu mba tsuaa mbara yange ve pase kwagh kpoghuloo nena, man kwaghpasen ve ne ume atam nena?
• Mbahenen Bibilo yange ve kav ityôkyaa i i gbe u a pase akuraior cii loho u dedoo la nena?
• Ú nenge tom u ior mba Yehova ve er ken inyom i tom i i kar la nahan, kanyi i doo ú we?
[Study Questions]
[Chart on page 23-26]
2005 SERVICE YEAR REPORT OF JEHOVAH’S WITNESSES WORLDWIDE
(See bound volume)
[Map/Pictures on page 21]
Paulu zende ukilomita udubu udubu shin zegemnger kua sha tar, lu pasen ior loho u dedoo
[Picture on page 20]
Yehova tindi Peteru ér a̱ za ôr Korneliu man tsombor na loho u dedoo