“Lu Nen Geng Ge Geng”

“Orlanenkwagh ka nan gba nan jighjigh sha hanma kwaghôron tsô, kpa orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan.”—ANZAAKAA 14:15.

1, 2. (a) Kwagh u yange er Loti ken Sodom la tese se nyi? (b) Inja i ishember i “lu nen geng ge geng” la ér nyi?

 ZUM u Aberaham kaa a Loti ér a̱ tsua tar u sha ishima na yô, Loti kende ashe nenge tar u lun a mngerem han han; tar la lu “er sule u TER” nahan. Loti hen ér tar la ka u doon kpishi u una tema a tsombor na yô, ka nahan ve a “tsôr gburumaa u Yordan la cii,” a hembe a za tema ikyua a gar u Sodom ye. Nahan kpa, mdooashe u tar la cii lu gbilinkwagh, gadia “ior i Sodom” mba tema ikyua a ve la “lu aferaior, lu eren akaabo kpishi sha ishigh ki TER.” (Genese 13:7–13) Shighe kar yô, kwagh er hen ijiir la u bende a Loti man tsombor na sha gbenda u vihin kpishi yô. Ken masejime yô, un man ônov nav mbakasev hingir aveve, je hingir u vea tsaan ken bar. (Genese 19:17, 23–26, 30) Tar shon u u doo un tsung ne kera lu er yange hen nahan ga.

² Kwagh u yange er Loti la ngu a ityesen hen mbacivir Aôndo mba ainge. Aluer se soo u tsuan kwagh u se er yô, doo u se lu tsevaa sha er se fa mbamzeyol mba ve lu ker la, shi doo u se kenger kwagh sha kwa hiihii man se kure ikyaa je ga. Nahan yô, kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo, u a kaa ér: “Lu nen geng ge geng” la ngu a inja tsung. (1 Peteru 1:13) Ishember i ken zwa Grika i i gem heen ér “lu nen geng ge geng” la inja i i̱ yô ka “ishima i tsev tsev, i ka i wase se u gbidyen kwar shi henen sha kwagh vough sha er se tsua kwagh u dedoo la.” Se time nen sha akaa agen a i gbe u se lu tsevaa sha mi la.

De Gbe Nyôron Iyol ken Kpenga Eren Ga

3. Er nan i doo u se er kwagh sha kwaghfan zum u or soo u eren kpenga a vese?

³ Tôô ase wer, orcivirigh ugen tese u kpenga ér ne er u imôngo. Alaghga je yô nan ngu or u civir Yehova a we imôngo. Nan kaa a we ér kpenga shon ngu a inyaregh, nahan a lu ú timbir yô ua kera u. Nahan alaghga ú hii u henen wer ua va u a mkpeyol kua tsombor wou kpaa, shi alaghga je yô ua hemba nan we shighe u eren ityom i ken tiônnongo. Kpa, Anzaakaa 14:15 ta se icin ér: “Orlanenkwagh ka nan gba nan jighjigh sha hanma kwaghôron tsô, kpa orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan.” Ashighe kpishi ka a girim se iyol u hiin kpenga u he yum yô, se kera umbur ser inyaregh kia fatyô u saan se ken kpenga shon shin kwagh ugen una za se iyol ga. Shi ka i hungur se u gbidyen kwar fan er kpenga shon ua lu ken hemen kpaa. (Yakobu 4:13, 14) Nahan kpa, ka sha shighe u i doo u se lu tsevaa je la!

4. Se “ver ishima sha zende” wase shighe u or soo u eren kpenga a vese nena?

⁴ Orfankwagh ka nan vande henen sha kpenga u i tese nan ér nana er la cii ve nan lumun u eren shin nan venda ye. (Anzaakaa 21:5) Ashighe kpishi kwagh ne ka a wase nan u nengen a mbamzeyol mba ve lu ken kpenga shon la. Hen ase sha ikyav i tesen ne: Orgen ngu keren injô i eren kasua, nahan nan va injô hen a we. Nan tôndo zwa ér nana kimbir i̱, shi nana wa ú lua sha mi kpishi. Alaghga ityendezwa i nan la doo u, kpa ka mbamzeyol mba nyi nahan ve lu ken kwagh nee? Nan lumun ér aluer kpenga la gba kpa nana kimbir inyaregh ki shono? Shin saa nana zua a liba ve nana kimbir er nan tende zwa laa? U ôron sha gbenda ugen yô, ú lumun wer aluer kpenga la gba yô inyaregh you ki saa-a? Shi pine iyolyou wer: “Er nan ve nan ze injô hen bam ga, nan lu ngohol a ngohol anzô hen ioro? Ubam nenge  ér kpenga shon ua gba shinii?” Aluer ú hen sha mbamzeyol mban nahan yô, vea wase u, u gbidye kwar sha kwagh ne sha inja.—Anzaakaa 13:16; 22:3.

5. (a) Yeremia yange er kwagh sha kwaghfan shighe u a yam sule la nena? (b) Aluer se soo u eren kpenga a orgen yô, er nan i doo u se vande ngeren iceghzwa?

⁵ Ngise profeti Yeremia yam sule hen wan u anngô u ter na, u un kpa civir Yehova yô. Nahan Yeremia nger takerada u yamen kwagh sha ishigh ki mbashiada. (Yeremia 32:9–12) Nyian kpa orfankwagh ka nana soo u zuan ave a orgen eren kpenga yô, nan vande ngeren iceghzwa, ka a lu anmgbian u nan shin or u civir Aôndo a nan imôngo kpaa. * Ka sea nger iceghzwa sha inja yô, kwagh ne a wase u yangen ayôôso, nahan bem a lu. Ashighe kpishi mbamzeyol ka ve due ken kpenga hen atô u mbacivir Yehova sha ci u ve nger iceghzwa ga yum. Kwagh ka a er i vihi yô, ashighe agen mbamzeyol mban ka ve va a ishimavihin man ihyom shin ve na or nan de u civir Aôndo.

6. Er nan i doo u se kura ayol a ase sha hua u erene?

⁶ Shi gba u se kura ayol a ase sha hua u eren kpaa. (Luka 12:15) Or ka nana hemba veren ishima sha liba i nana zua a mi kpishi ken kpenga yum yô, nan kera nenge a kwaghbo u a lu ken kpenga shon, shin mbamzeyol mba ua va nan a mi la ga. Mbagenev mba lun a ityom injaa ken tiônnongo u Yehova je kpa gba ken kwaghhônon ne. Mkaanem ma Aôndo ta se icin ér: “Inyaregh ki saren ki̱ de luun ken uma wen ga. Kwagh u ne lu a mi yô, a̱ kuma ne.” (Mbaheberu 13:5) Aluer Orkristu soo u eren kpenga yô, nana̱ pine iyol i nan ér, ‘Doo u me er kpenga ne keng-ne?’ Aluer se mba civir Yehova shi kwagh ngu kuman se yô, kwagh ne una kura se sha “hanma inja i kwaghbo cii.”—1 Timoteu 6:6–10.

Mbamzeyol mba Mbakristu mba Lun Kwav

7. (a) Ka mbamzeyol mba nyi Mbakristu mba lun kwav kpishi ve tagher a mini? (b) Aluer ú tile sha mimi hen Aôndo yô á lu nyi or ú vôsoo?

⁷ Mbacivir Yehova kpishi ka ve pe eren kasev shin noov, kpa mba a zua a or u sha ishima ve ga. Ken ityar igen yô, or ka nana lu kwav yô i shi zan nan iyol ér nana er kwase. Kpa ashighe agen ka i lu nan ican kpishi u zuan a or u civir Aôndo a nan imôngo, u nana vôso yô. (Anzaakaa 13:12) Nahan kpa, Mbakristu yô fa ér u eren kwagh u Bibilo i we ve ér ve er ivaa “ken Ter tseegh” la ka gbenda u tesen ér ve tile sha mimi hen Yehova. (1 Mbakorinte 7:39) Gba u Mbakristu mba lun kwav vea lu tsevaa, ka nahan man vea hendan a mbamzeyol man ameen a ve tagher a mi la ye.

8. Ka mzeyol u nyi wankwase u Shulam yange tagher a mini, man kwase Kristu kpa alaghga nana tagher a imba mzeyol la nena?

⁸ I ôr kwagh u wankwase ugen, u lun ican ican, u yange doo tor ishima yô ken Icam i Hemban i Solomon. I yilan un ér wankwase u Shulam. Shin er gumor ugen lu sôôr wankwase ne nahan kpa, tor ta ishiôr sha mi; tor tese un shagba na kua inyaregh man mdoom nam. (Icam 1:9–11; 3:7–10; 6:8–10, 13) Aluer ú ngu kwase Kristu yô, we kpa alaghga or soo kwagh wou, kpa we ú soo nan ga. Alaghga or u ú eren  tom ijiir i môm a nan nan ngu wuese we hanma shighe shi nan ngu eren a we doo doo kpaa, shi hanma shighe yô ka nan soo u lun vea we. Adooga nan ngu shagbaor je. Wa iyol you ikyo sha akaa a nan lu eren a we la. Ashighe agen or ka nana eren a kwase dedoo kpa i lu sha ci u nan soo u sôôr shin keren nan ga, kpa ashighe kpishi ka i lu awashima u nan je la. Lu “kpekpe” er wankwase u Shulam la nahan. (Icam 8:4, 10) Aluer or soo u keren we yô venda a nan wang. Ôr mba u eren tom ijiir i môm a ve la sha iyange i ú hii tom a ve la je wer u ngu Kwaseshiada u Yehova, shi pasen ve kwagh hanma shighe u ian i dugh cii. Aluer ú ngu eren nahan yô ú kura iyol you.

9. Aluer se ya ikyar a or u se fe nan ga sha Intanet nahan ka akaabo a nyi se tagher a mini? (Nenge ngeren u a lu sha peeji 27 la kpaa.)

⁹ Ajiir a sha Intanet a wasen mbaukwaav ér ve zua a kasev shin noov mba vea vôso ngee ayange ne kpishi. Mbagenev hen ér ajiir ne aa wase ve u fan ior mba ken tar ugen mba ve fe ve ga yô. Kpa, u sôôr or u se fe nan ga kuaa la ka kwaghbo. Ka kwagh u ican kpishi u paven mkaanem ma sha Intanet ma mimi a mbaaie mba i eren sha mi la. (Pasalmi 26:4) Mbagenev ka ve kaa ér ve mba mbacivir Yehova kpa i lu mimi ga. Bee kera yô, kwase u sôôr sha Intanet ka a na mba ve lu sôôr ayol a ve la ve soo ayol a ve kpoghuloo je i ngôôr ga, nahan ve hingir u eren kwagh sha ibume. (Anzaakaa 28:26) Doo u se ya ikyar taveraa a or u se fe nan ga ze, a lu sha Intanet shin sha ma gbenda ugen kpaa.—1 Mbakorinte 15:33.

10. Mbananjighjigh vea taver Mbakristu mba lun kwav asema nena?

¹⁰ “Mhôônom ma ker” Yehova a mbashiren un. (Yakobu 5:11) A fa ér Mbakristu mba ve lu kwav sha asema a ve ga la cii mba a mbamzeyol mba ashighe agen ka ve na ve ve ure yô, nahan jighjigh ve la doo un ishima kpishi. Se taver amba ne asema nena? Doo u se wuese ve hanma shighe sha er ve lu mbaungwan imo i Aôndo shi ve tangen iyol ga yô. (Mbaajiriv 11:39, 40) Shi aluer se mba eren iniongo i lun mbagenev a iwasen yô, ve kpa se lôhô ve. Ú er kwagh a ve nahan semberee ne vee? Shi se fatyô u eren msen hen Yehova sha ci ve, se sôn un a̱ wase ve ve tile ken jijingi dông shi ve civir un a iember kpaa. Se wa nen ve ikyo sha mimi, sha nahan yô se tese ser se soo kwagh u mbacivir Aôndo mba mimi mban er Yehova kpa a soo ve nahan.—Pasalmi 37:28.

 U Wan Ishima a Angev

11. Ka mbamzeyol mba nyi nahan or ka nana gba angev kpoghuloo ve nan tagher a mini?

¹¹ Ka sea gba angev kpoghuloo, shin or wase nana gba angev nahan, ishima i za se iyol kpen kpen! (Yesaia 38:1–3) Nahan doo u se dondo atindiakaa a Ruamabera zum u se lu eren twer yô. Ikyav i tesen yô, Mbakristu mba kor tindi u Bibilo i we ér ve̱ nyagh awambe la, shi mba eren twer u akombo ga. (Aerenakaa 15:28, 29; Mbagalatia 5:19–21) Kpa mba ve fe kwagh u tweregh ga yô, ka i taver ve kpishi u tsuan twer u dedoo u vea er yô. Kanyi ia wase se u lun tsevaa sha kwagh ne?

12. Zum u Orkristu nan soo u tsuan twer u nana er yô, kanyi ia wase nan nana wuese ma gbenda u sôron twer sha lan shin nana puu u sha mfe shio ga?

¹² “Orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan” sha u timen ken Bibilo shi ôron ityakerada i Mbakristu kpaa. (Anzaakaa 14:15) Mba ve lu sha ajiir a mbatwerev kua ayouacii a vese ga yô, adooga ka twer tyôô u ka i wa ahu i na ior ve ma la tseegh ve eren ye. Aluer se soo u eren twer tyôô yô, doo u se vande tôvon sha mbampin mba ve lu heen ne: Or u wan ior icigh u m soo u zan twer hen na ne ka orakomboo? Twersôron na la har sha jighjigh u ior ve ne ér ka mbaaôndo (shin ujijingi mba uter asev) mba asema a vihi ve shin mbaihyomov asev ka ve ta se angev shi ve wua se kpaa laa? Gba u a na nagh shi a ta acia shin a er akaa a akombo agenegh cii man a wa icigh shin a na or ki nana ma yee? (Duteronomi 18:10–12) Aluer se time sha mbampin mban yô, vea wase se u eren sha kwaghwan u a dugh hen Aôndo ne: “Karen nen akaa cii, kôr nen u dedoo la gbang je.” * (1 Mbatesalonika 5:21) Kwaghwan ne una wase se se wuese ma gbenda u sôron twer sha lan shin se puu u sha mfe shio ga.

13, 14. (a) Se er kwagh sha kwaghfan sha gbenda u se ser twer la nena? (b) Er nan i gbe u se er kwagh sha kwaghfan zum u se lu lamen a mbagenev sha kwagh u mkpeyol wase kua akaa a tweregh agene?

¹³ Gba u se eren kwagh sha kwaghfan sha akaa a se eren ken uma wase cii, kua shighe u se lu eren twer kpaa. Ka sea veren ishima sha iyol yase sha kwaghfan nahan yô, kwagh ne a tese ér uma u i ne se la doo se ishima. Nahan sha mimi yô, aluer se gba angev yô doo u se sôr mbu kpee. Kpa, se fatyô u lun gbong gbong a ma angev shio ga, saa shighe u Aôndo a ver “sha u been akuraior angev” la una kuma ve. (Mpase 22:1, 2) Se wa nen ikyo sha er se ver ishima sha mkpeyol wase je se gema akaa a hange hange a ken jijingi la se gbihi ken ijime ga yô.—Mateu 5:3; Mbafilipi 1:10.

¹⁴ Shi doo u se ôron kwagh u mkpeyol wase man twersôron sha kwaghfan kpaa. I de lu akaa a se zeren lamen sha mi zum u se ze mbamkombo shin mbamkohol mba vesen man mbakiriki ne ga. Bee kera yô, ashighe kpishi ka i doo u or nana tsua twer u nan soo la er imoshima i nan i tese nan la shi nana er kwagh er atindi a Bibilo a kaa nahan man er mlu u nan vea Yehova a lu la. Nahan yô, doo u se kighir or u nan jighjigh a vese imôngo ser, nana er sha mnenge wase shin nana er kwagh u imoshima i nan i vende ga. Se fatyô u keren iwasen hen anmgbianev mba ken tiônnongo mba ve taver ken jijingi yô. Kpa gba u hanma Orkristu “nana . . . tôô ikyav mbi nan iyol i nan” sha u tsuan kwagh u nan  soo la, shi “hanmô wase nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan je.”—Mbagalatia 6:5; Mbaromanu 14:12, 22, 23.

Shighe u Ican i Tser Se Yô

15. Mbamzeyol vea fatyô u benden a vese nena?

¹⁵ Mbacivir Yehova sha mimi je kpa ican ia fatyô u mgbeghan ve vea ôr kwagh shin vea er kwagh sha ibume. (Orpasenkwagh 7:7) Shighe u Yobu lu yan atsan kpoghuloo la, a war eren kwagh sha ibume, nahan i kôôm un. (Yobu 35:2, 3; 40:6–8) “Mose yô, lu or u ishima legh legh je zua ga, hemba hanma or sha won cii,” kpa a vihi ishima sha shighe ugen la, a lam sha inja ga. (Numeri 12:3; 20:7–12; Pasalmi 106:32, 33) Davidi yange kôr iyol tsaha, lumun u wuan Tor Saulu ga, kpa zum u Nabal lam sha Davidi shi tuhwa ior nav yô, ishima gba un awambe, a nôngo u eren ibumekwagh. Kpa Abigail lam a Davidi, nahan a mase kaven ibumegh nagh, tsô a war isholibo i vihin i a wa ishima u eren la sha ikyughur.—1 Samuel 24:2–7; 25:9–13, 32, 33.

16. Kanyi ia wase se se palegh u eren kwagh gaegh a u vanden henen sha mi shio?

¹⁶ Se kpa se fatyô u tagher a mbamlu mba vihin mba vea na se er kwagh sha ibume yô. Kpa aluer se gbidye kwar vighe vighe sha kwaghwan u mbagenev, er Davidi kpa er nahan yô, se gba eren kwagh gaegh a u vanden henen sha mi shio ga, shi se gba ken isholibo fese ga. (Anzaakaa 19:2) U seer yô, Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér: “Nyoon nen ishima, kpa de eren nen isholibo ga; hen nen kwagh ken asema a en sha ugambe enev; lu nen ving.” (Pasalmi 4:4) Hemba doon u se kegh zan zan ishima ia gba se shimi cii man se er kwagh ye. (Anzaakaa 14:17, 29) Se fatyô u eren msen hen Yehova tsung, nahan “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii una kura asema a [ase] man mbamhen [asev] ken Kristu Yesu.” (Mbafilipi 4:6, 7) Bem u Aôndo ne una na se agee shi una wase se se lu geng ge geng kpaa.

17. Er nan i gbe u se suur sha Yehova sha er se lu geng ge geng-ne?

¹⁷ Er se nenge kpoghuloo ser se palegh akaa a vihin shi se er kwagh sha kwaghfan nahan kpa, se mba tsum, se cica cii. (Yakobu 3:2) Ashighe agen ka se tile sha kur u isholibo je i mase shin u se gba ker je kpa se fa ga. (Pasalmi 19:12, 13) Heela tseegh ga, er se lu uumace yô se mba a tahav shin ian i kôôm mvershigh u iaven i angahar a ase ga, saa Yehova tseegh. (Yeremia 10:23) Nahan doo se a na kpishi, gadia a taver se ishima ér: “Me pase u, shi Me tese u gbenda u ú za kpaa; Me wase u henen; ishe Yam ia lu sha a we.” (Pasalmi 32:8) Sha iwasen i Yehova yô, se fatyô u lun geng ge geng.

[Footnotes]

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

Se lu geng ge geng

• zum u se lu eren kpenga a orgen nena?

• shighe u se lu keren nom shin kwase u se vôso nena

• zum u se gbe angev nena?

• zum u ican i tser se nena?

[Study Questions]

[Box on page 27]

Ú Fatyô u Nan Mkaanem ma sha Intanet Jighjigh Kpa?

Mkaanem ma i nger shin heen ne ka ma ajiir a sha Intanet, a a wasen mbaukwaav u zuan a kasev shin noov mba vea vôso yô. Ajiir a sha Intanet ne nger ma sha u palegh iyol:

“Se nôngo tsung ser se fa mba se er kwagh ve ne, nahan kpa se mba kaan ser se fa ve tsembelee ga.”

“Se mba tôndon zwa a or môm ser mkaanem ma se nger man ma a mshi shio shin ma vough shin ma a iwasen ga.”

“Mbamhen man akaawan man akaaôron man uityendezwa kua akaa agenegh a i er sha ijiir i ombon akaa sha Intanet ne cii ka a ase ga, kpa ka a ior mbagenev kposo . . . nahan de gbe lumun akaaôron ne ga.”

[Picture on page 25]

“Orfankwagh yô, ka nan ver ishima sha zende u nan”

[Pictures on pages 26, 27]

Kasev Mbakristu vea dondo wankwase u Shulam la nena?

[Picture on page 28]

“Karen nen akaa cii, kôr nen u dedoo la gbang je”