I Pon Antikristu

ALUER ú fa wer bouange u wuan or ngu samber hen ape ú lu la nahan ú kura iyol you ga he? Ú kura iyol you sha u eren kwagh u angev mbula mbu a tsar ú ga yô, shi ú palegh ior mba angev mbu shon mbu tsar ve la kpaa. Kape i doo u se kura mlu wase vea Aôndo vough je la. Ruamabera kaa a vese ér antikristu “ngu sha tar.” (1 Yohane 4:3) Aluer se soo ser bouange la a “tsar” se ga yô, gba u se fa or u nan “lu a mbu la” shi se palegh nan kpaa. Kwagh er doo yô, Bibilo ta se iwanger sha kwagh ne vindi vindi.

Inja i “antikristu” ér “or u hendan kwagh a Kristu (shin or u veren iyol i nan ér nan ngu) Kristu.” Sha nahan yô, se fatyô u kaan ser, inja i ishemberti ne wa mba ve hendan kwagh a Kristu, shi ve veren ayol a ve ér ve mba Kristu shin ve kaan sha aie ér ve tile sha ityough nagh la cii ker. Yesu iyol na kpa kaa ér: “U nan lu nongo a Mo ga yô, nan ngu ihyom a Mo [shin nan ngu antikristu] je; man u nan kohol a Mo ga yô, nan ngu saren a sar.”—Luka 11:23.

Yesu yange kpe shi i nder un shin ku kôndo yem sha anyom kar je hemba anyom 60 cii ve Yohane mase ôron kwagh u antikristu ye. Nahan, gba u se fa er ityom i antikristu i benden a mbadondon Yesu mba mimi mba ve lu shin tar yô.—Mateu 25:40, 45.

Antikristu Ngu Ihyom a Mbakristu

Yesu yange ta mbadondon nav icin ér tar cii ua kôr ve ihyom. Á kaa ér: “[Ior] vea na ne ken ican, vea wua ne kpaa; akuraior cii aa kôr ne ihyom sha ci u iti Yam. Man shi uprofeti mba aiev kpishi vea za va, vea tsume a ior kpishi.”—Mateu 24:9, 11.

Er ve tôvon mbahenen mba Yesu a ican “sha ci u iti [Na]” yô, ka Kristu je ve hendan a na ye. “Uprofeti mba aiev” kpa mba antikristu; mbagenev ken ve je yô yange ve vande lun Mbakristu. (2 Yohane 7) Yohane nger ér: “Mbaantikristu due, mba imôngo je . . . Ve due ken vese,  kpa ve lu mba ken a vese ga, gadia vea lu mba ken a vese yô, ma ve lu a vese heregh.”—1 Yohane 2:18, 19.

Mkaanem ma Yesu man ma Yohane mara cii tese wang ér antikristu ka or môm tseegh ga, kpa ka mbaantikristu kposo kposo ve kohol cii ve lu antikristu ye. Heela tseegh ga, er ve lu uprofeti mba aiev yô, awashima ve u vesen ugen yô ka u tsughun ior sha kwagh u kwaghaôndo. Ka sha igbenda i nyi nahan ve tsughun ioro?

Mba Samber a Mbaaie mba Kwaghaôndo

Apostoli Paulu yange ta Timoteu u lu ortom a na imôngo la icin ér a wa ikyo sha atesen a mba undun mimi, er Himeneu man Filetu, mba “kwaghôron ve . . . za hemen er ivav i samber yan or iyol nahan” la. Paulu shi kaa ér: “Mban yô, ve tsume ve undu mimi ve kaa er mnder u shin ku kar kera bee je. Mba nzughul a jighjigh u nan u mbagenev.” (2 Timoteu 2:16–18) A̱ shi nan kpa Himeneu man Filetu lu tesen ér mnder u shin ku ka kwagh u sha injakwagh tsô, ve lu kaan ér i nder Mbakristu ken jijingi kera kpaa. Sha mimi yô, or ka nana hingir orhenen u Yesu yô nan hingir uma sha ishigh ki Aôndo, man ka kwagh u Paulu iyol na kpa ôr wang je la. (Mbaefese 2:1–5) Nahan kpa, ityesen i Himeneu man Filetu la nyiman ityendezwa i Yesu er wener una va nder ior kpôô kpôô ken Tartor u Aôndo la.—Yohane 5:28, 29.

Shighe kar yô, nongoior ugen u i yilan ér Gnostics la seer samber a mhen u mnder u shin ku ka kwagh u sha injakwagh la. Yange ve na jighjigh ér ior vea fatyô u zuan a mfe (ken zwa Greek yô ka gnoʹsis) sha igbenda i ahir, nahan nongoior u Gnostics ne maa nungwa atesen a Mbagrika man ahir a ior mba sha Ityoughkitaregh sha atesen a Mbakristu mba aiev. U tesen ikyav yô, yange ve na jighjigh ér hanma kwagh sha tar yô ka u bo, nahan Yesu va ken iyol i or ga, kpa lu a lu inja er ngu a iyol i or tsô. Man ka ityesen i apostoli Yohane ta icin sha mi vough je ne.—1 Yohane 4:2, 3; 2 Yohane 7.

Aie ugen u yange i va due a mi uderimbaanyomov imôngo ken hemen yô, ka ityesen i Mbaaôndo Utar ken Môm la. Ityesen ne kaa ér Yesu ka Aôndo Uhembanagee cii shi ka Wan u Aôndo kpaa. Ikpurorfantakerada ugen, Alvan Lamson ôr kwagh u ityesen i Mbaaôndo Utar la ken takerada na u i yer ér The Church of the First Three Centuries la ér “ityesen i Mbaaôndo Utar la due ken Ruamabera u Ikyuryan i Tse man i He la ga; kpa lu mbangerenakaa a côôci mba ve lumun ityesen i Plato la nyôr a ityesen i Mbaaôndo Utar la ken mcivir u Mbakristu ye.” Ka unô yange ve lu mbangerenakaa a côôci mba ve lumun ityesen i Plato laa? Ve lu mbahemen adua mba aiev mba atesen a Plato, orfankwaghtsura u lu Orgrika u fan Aôndo ga la doo ve ishima yô.

Mbaantikristu yange ve yar tom a ityesen i Mbaaôndo Utar ne tsembelee je. Ityesen ne yer mfe u fan Aôndo la, nahan ior kpishi fa un ga, shi i nzughul a mlu na vea Wan na kpaa. (Yohane 14:28; 15:10; Mbakolose 1:15) Ú hen wer aluer ior fa Aôndo ga nahan a er nan man vea “kporom . . . hen Aôndo” er Ruamabera a kaa ér ve er nahan sha wono?—Yakobu 4:8.

U seer yô, mbageman Bibilo kpishi dugh iti i Aôndo, ka Yehova je la, ken mbamgem mba Bibilo vev sha, shin er i nger iti la ken ngeren u hiihii u Bibilo la i hembe kwa 7,000 nahan kpaa! Nahan yô, ve laha Orgban wase man Mkaanem nam kpishi, gadia ve na Uhembanagee cii hingir ior kpishi kwaghmyer u lun a iti shio. (Mpase 22:18, 19) Heela tseegh ga, u dughun iti i Aôndo sha geman wan atiatom er Ter man Aôndo nahan la ka u nzughul a nzughul a msen u Yesu tese ér “i̱ tsegha iti [i Aôndo]” la.—Mateu 6:9.

Mbaantikristu Venda Tartor u Aôndo

Mbaantikristu mba hemban tsughun ior ken “ayange a masejime” a se lu ker ne. (2 Timoteu 3:1) Awashima u vesen u mbatsughun ior mba ainge mban yô, ka u tsughun ior sha kwagh u ian i Yesu a lu a mi la, ka ian i lun Tor u Tartor u Aôndo, u u lu gomoti u sha, u ica a gba ga tsô una hemen tar cii la.—Daniel 7:13, 14; Mpase 11:15.

U tesen ikyav yô, mbahemenev mba kwaghaôndo mbagenev ka ve tese ér Tartor u Aôndo ka kwagh u ken ishima i or tsô, kpa Bibilo yô tese nahan ga. (Daniel 2:44) Mbagenev kaa ér  ka sha ikyev i ugomoti man mbamzough mba taregh, Kristu a lu hemen ye. Kpa Yesu kaa ér: ‘Tartor Wam ka u shin tar ne ga.’ (Yohane 18:36) Jighilii yô ka Satan a lu “tor u tar ne” shi a lu “aôndo u tar u ainge ne” ye, ka Yesu ga. (Yohane 14:30; 2 Mbakorinte 4:4) Kwagh ne wase se se fa er i hii ve ica a gba ga tsô Yesu una tim ugomoti mba uumace cica cii kera, a lu un tseegh una Hemen sha tar yô. (Pasalmi 2:2, 6–9; Mpase 19:11–21) Hanma shighe u ior ka vea kimbir Msen u Ter Wase la yô, ka kwagh u ka ve sônon je la. Msen la kaa ér: “Tartor Wou u̱ va, i̱ er ishima You shin tar.”—Mateu 6:10.

Mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi sue hemen u uumace, nahan kwagh ne na yô mba hendan a mba ve pasen kwagh u Tartor u Aôndo sha mimi la shi mba tôvon ve a ican kpaa. Bibilo ter idyakwase u sha injakwagh ken takerada u Mpase—ka “Zegebabilon” je la—un u a lu “hunden sha awambe a uicighanmbaiorov man shi sha awambe a mbashiada mba Yesu kpaa” la. (Mpase 17:4–6) Shi ngu eren idya i ken jijingi kpaa, gadia ngu suen “utor” shin mbahemenev mba tar ne, geman ngohol icivir hen a ve. Kwase u sha injakwagh ne ka kwaghaôndo u aiegh u tar ne. Ka un je a hembe lun vegher u vesen u antikristu ye.—Mpase 18:2, 3; Yakobu 4:4.

Antikristu Ngu ‘Ngiligh Ior Ato’

Mbagenev kpishi mba ve senge ér ve mba Mbakristu yô venda mimi u ken Bibilo, shi ve venda aeren a vough a Bibilo i tese la ve gema ve dondo aeren a taregh a ior ve lumun a mi wuee la. Man Mkaanem ma Aôndo tsengaôron ér kwagh a lu nahan, ma kaa ér: “Shighe ngu van u ior [mba ve senge ér ve mba civir Aôndo mbara] vea kera fatyô u veren ato sha ityesen i dedoo ga, vea kohol mbatesen kpishi sha asaren a ve ayol a ve sha ci u ato vande ngiligh ve yô.” (2 Timoteu 4:3) Shi i kaa kpaa ér mba ve tesen mbaaie mba kwaghaôndo mban ka “mbaapostoli mba aiev, ka mbatomov mba icughuv, ka ve gema ayol a ve er ka mbaapostoli mba Kristu nahan.” Bibilo shi kaa ér: “Mkur ve yô, una lu vough er aeren a ve nahan.”—2 Mbakorinte 11:13–15.

Aeren a ve ne wa aeren a sha “ijimba,” a a tese ér ve venda aeren a vough la kpa ker. (2 Peteru 2:1–3, 12–14) Se nenge er mbahemenev mba kwaghaôndo kpishi man mbadondon vev ve lumun aeren a hôngorough a mbafanaôndoga, er u nomso yaven a ayol a ve man nomsoor shin kwase yaven a or u nan lu kwase shin nom u nan ga la nahan. Tôô ase shighe kpuaa hide time sha akaa a ior ve lumun a mi wuee ne, nahan tôô á kar sha kwagh u Bibilo i er ken takerada u Levitiku 18:22 man Mbaromanu 1:26, 27 man 1 Mbakorinte 6:9, 10 man Mbaheberu 13:4 kua Yuda 7 la.

“Kar Nen Ujijingi”

Er se fe akaa ne nahan yô, doo u se dondo kwagh u apostoli Yohane a we se ér se de tee jighjigh wase wer wer ga la. A ta se icin ér: “De kera gbe nan nen hanma jijingi jighjigh tsô ga, kpa kar nen ujijingi, shin ka her Aôndo ve dugh jeou? Gadia mbaprofeti mba aiev kpishi due, mba zenden sha won.”—1 Yohane 4:1.

Hen ase sha ikyav i dedoo i ior mba ken gar u Berea u ken derianyom u hiihii, mba ve lu a “inja i mimi” la. Yange ve “rumun kwaghôron [u Paulu man Shila] sha gbashima shi ve lu timen ken icighanruamabera ayange ayange sha u vea nenge shin akaa la aa lu nahan yô.” (Aerenakaa 17:10, 11) Shin er maa ior i Berea iyol u henen kwagh nahan kpa, ve kar hanma kwagh u ve ungwa shi ve lumun a mi la cii sha er vea fa una due ken Ruamabera yô.

Kape nyian kpa Mbakristu mba mimi ve var a mimi u Bibilo, mayange ve lumun ér mnenge u ior a tsume a ve ga je la. Apostoli Paulu yange nger ér: ‘M ngu eren msen mer, dooshima wen a̱ seer a seer ngeen sha kwaghfan man sha hanma mkav cii.’—Mbafilipi 1:9.

Aluer wea vande zuan a “kwaghfan man . . . hanma mkav” sha u henen kwagh u Bibilo i tese ga yô, nôngo kpoghuloo sha er u zua a mi yô. Mba ve dondon ikyav i ior i Berea la yô, mayange je antikristu una tsugh ve sha “akaaôron a sha atseregh” ga. (2 Peteru 2:3) Kpa mimi pase ve tuhwa sha ci u ve fa or u nan lu Kristu jim jim yô, shi ve fa mba ve dondon un sha mimi la kpaa.—Yohane 8:32, 36.

[Box/Picture on page 12]

KWAGH U BIBILO I ER SHA KWAGH U ANTIKRISTU YÔ

“Mbayev, ka shighe u masetyô je ne, [a̱ shi nan kpa lu shighe u masetyô u mbaapostoli] man er ne ungwa ner Antikristu ngu van yô, shin hegen je kpaa Mbaantikristu due, mba imôngo je.”—1 Yohane 2:18.

“Ka an nan lu or u aieghe, saa di u nan nyiman er Yesu ka Kristu ga la? Ka nan je nan lu Antikristu ye, u nan nyiman Ter man Wan la.”—1 Yohane 2:22.

“Kpa hanma jijingi u a pase Yesu ga yô, ka ken Aôndo a dugh ga, ka u Antikristu je, u ne ungwa ner ngu van la, hegen je kpaa ngu sha tar.”—1 Yohane 4:3.

“Gadia mbaicughuv kpishi due sha tar, mba pasen er Yesu Kristu va ken iyol i or ga. Ka orcugh, ka Antikristu je la.”—2 Yohane 7.