Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Se Kende Nen A Iti I Yehova Sha Imôngo

Se Kende Nen A Iti I Yehova Sha Imôngo

Se Kende Nen A Iti I Yehova Sha Imôngo

“Kehe nen iti i TER a mo imôngo; sé kende nen iti Na sha imôngo.”—PASALMI 34:3.

1. Ka ikyav i doon tsung i nyi Yesu ver se shighe u lu shin tar lu eren Aôndo tom laa?

 KEN uwer u Nisan 14, inyom i 33 la, Yesu vea mbaapostoli nav wa icam tugh wuese Yehova sha kpoyou u sha, hen ya ugen ken Yerusalem. (Mateu 26:30) Ka kwa u masetyô u Yesu wa icam i wuese Yehova vea mbaapostoli nav imôngo je la. Man gbenda u a kure mkombo a ve la doo kpen kpen. Yesu wuese Ter na shi pasen ior iti Na sha gbashima hii shighe u a hii u eren Aôndo tom shin tar la zan zan shighe u kar kuren u la. (Mateu 4:10; 6:9; 22:37, 38; Yohane 12:28; 17:6) Kwagh ne tese ér Yesu er kwagh er orpasalmi u yange lôhô ior ér: “Kehe nen iti i TER a mo imôngo; sé kende nen iti Na sha imôngo” la nahan. (Pasalmi 34:3) Yesu ver se ikyav i doon tsung i i gbe u se dondo yô!

2, 3. (a) Er nan ve se fe ser Pasalmi 34 ôr kwaghôron u profetii? (b) Ka nyi se time sha mi ken ngeren ne man u a dondo laa?

2 Apostoli Yohane man mbaapostoli mbagenev yange mba we atsam vea Yesu mba been, ahwa nga kar kpuaa yô, Yohane maa nenge kwagh ugen er, u kaha a mkombo u ve nyôr vea Yesu ve wa atsam la yô. A nenge i kôr Orvesen na, i mande un sha kon u mtsaha vea mbaiv mbagenev uhar. Ushoja mba Mbaromanu sombo mbaiv mban angahar sha u ve kpe fele yô. Kpa Yohane kaa ér Yesu yô, ve sombo un angahar ga. Ushoja mban yange mba va sôôn hen Yesu yô, a kpe kera kpaa. Yohane nger kwagh u yange nenge ne ken Ivangeli na, a pase er kwagh ne a kur kwagh ugen u i nger ken Pasalmi ityough 34 yô, ér: “A sombo kuhe na môm ga.”—Yohane 19:32-36; Pasalmi 34:20, mgem u Septuajinta.

3 Pasalmi 34 ngu a atôakaa a vesen agen kpishi a doon Mbakristu. Nahan kwaghngeren ne man u a dondo la una time sha kwagh u yange za hemen shighe u Davidi nger pasalmi ne la, shi una time sha mkaanem ma taver se ishima ma i nger ken pasalmi ne kpaa.

Davidi Yevese Saulu

4. (a) Er nan ve i shighe Davidi mkurem ér a̱ hingir tor u Iserael sha ityough ki Saulu? (b) Davidi hingir u ‘doon’ Saulu “ishima” tsung sha ci u nyi?

4 Shighe u Davidi lu iyev la, Saulu lu tor u Iserael. Kpa Saulu va hingir u taver Yehova ityough, nahan a venda un. Tsô profeti Samuel kaa a na ér: “Nyian TER ande u tartor u Iserael gema na or u nan we ndor a we nan hembe u inja yô.” (1 Samuel 15:28) Ayange nga kar yô, Yehova kaa a Samuel ér a za shighe Davidi, wan u Yese u masetyô la mkurem, a̱ hingir tor u Iserael sha ityough ki Saulu. Hen shighe la jijingi u Aôndo kera lu a Tor Saulu ga, Saulu maa hingir gbuu. Tsô i za va a Davidi ér a va lu hen gar u Gibea, a kuhwan Saulu ityogholough, gadia un fa ityogholough mbi kuhwan kpishi. Una kuhwa mbi yô, i saan Saulu iyol, nahan a hingir u ‘doon un ishima’ tsung.—1 Samuel 16:11, 13, 21, 23.

5. Er nan ve Saulu hingir u kôron Davidi ihyomo, man kwagh ne na yô Davidi er nyi?

5 Shighe ngur karen yô, Yehova hingir u lun a Davidi. A wase un a hemba Goliati, ikyôror u Mbafiliti shi a sue un kpaa, nahan Davidi hingir orcivirigh ken Iserael, gadia lu or u fan ityav kpishi. Er Yehova lu veren Davidi doo doo yô, doo Saulu ga, nahan a kôr un ihyom tsung. Tsô, Saulu ker Davidi iwange kwa har shighe u lu kuhwan un adiguve yô. Sha ikwa ne cii, Davidi palegh iwange la. Kpa zum u Saulu shi nôngo sha kwa tar ér una wua Davidi yô, Davidi mase kaven ér doo u una yevese Saulu. Saulu za hemen u keren gbenda u una kôr Davidi a wua yô, nahan Davidi nenge ér doo u una yevese a due ken tar u Iserael kera.—1 Samuel 18:11; 19:9, 10.

6. Er nan ve Saulu na zwa ér i wua ior mba ken gar u Nobu ciilii?

6 Er Davidi mough gba yemen sha ikighir i tar u Iserael ér una due ken tar la kera yô, a mem hen gar u Nobu, ape tabernakel u Yehova lu la. A shi nan kpa, agumaior agen yange dondo Davidi ijime, nahan Davidi ker kwaghyan sha ci ve man sha ci na kpaa. Saulu ongo ér zegepristi na Davidi man ior nav bredi kua sanker u Goliati, u Davidi wua un ngohol la yô, ishima vihi un tsung. Nahan a na zwa i wua ior mba ken gar la cica cii kua upristi 85.—1 Samuel 21:1, 2; 22:12, 13, 18, 19; Mateu 12:3, 4.

Davidi shi War Ku

7. Er nan ve Gati lu ijiir i Davidi ma za yer her ga?

7 Davidi yange mough ken gar u Nobu yevese yem vegher u shin ityôtar, kuma ukilomita 40 nahan za nyôr ken tar u Mbafiliti. A yem hen Akishi tor u Gati, hen ijiir i Goliati, a za yer. Alaghga tsô Davidi yevese yem ken gar ne sha ci u hen ér Saulu una ker un a za her ga. Kpa ica gba ga tsô, mbayev mba tor u Gati kav Davidi. Davidi ongo ér ve kav un yô, a “gba cian Akishi tor u Gati tsung.”—1 Samuel 21:10-12.

8. (a) Pasalmi 56 ôr se kwagh u yange er Davidi ken Gati nena? (b) Davidi war ku sha ikyuur nena?

8 Mbafiliti maa kôr Davidi. Alaghga lu shighe ne Davidi dugh icam a ishima na i môm zamber a Yehova ér: “Haa mliam am ken ishegh You,” ye. (Pasalmi 56:8, nenge ngeren u sha ityou la kpaa) Nahan Davidi tese wener Yehova una hungur mliam nam ga kpa una nenge sha na doo doo shi una kura un kpaa. Davidi shi er ayom, bume tor u Mbafiliti. A gba eren er orihyundu nahan. Tor Akishi nengen nahan yô a zôhô a mbayev nav ér ka nyi ve ve a “orihyundu” her a naa? Sha mimi yô, Yehova wase Davidi sha ayom a na la. Nahan i zenda un hen gar la kera, kwa ne kpa Davidi war ku sha ikyuur.—1 Samuel 21:13-15.

9, 10. Er nan ve Davidi yange nger Pasalmi 34, man alaghga ka unô Davidi nger pasalmi ne sha ci ve?

9 Ior mba ve lu a Davidi ityô la yange vea yevese vea yer ken Gati a na imôngo shin vea yer ken agar a Mbaiserael, a a lu ikyua la, vea lu kuran sha ci na kpa Bibilo ôr se ga. Yange vea nyôr ken Gati a na imôngo shin vea nyôr ga kpa, se fa tsô ser zum u Davidi ôr ve er Yehova shi a yem un yô ve ember a na kpishi. Ka kwagh u yange na ve Davidi hingir u ngeren Pasalmi 34 je la, er ngeren u sha ityou u pasalmi ne kpa a tese nahan. Davidi wuese Aôndo ken pasalmi ne, hii ivur i sha môm la zan zan i sha utaankaruhar la sha er a yem un yô, shi a kaa a mba ve lu a na la ér ve kende Yehova sha a na imôngo, gadia un ka Oryiman ior Nav u Hembancii.—Pasalmi 34:3, 4, 7.

10 Davidi mough a ior nav ve yevese ve yem hen bar u sha iwo i Adulam ken tar u Iserael, vegher u sha ityoughkitaregh ki Gati la. Ijiir ne gba ica a gar u Gati kuma ukilomita 15 nahan. Nahan Mbaiserael mba mtemtor u Tor Saulu vihi ve ishima sha ci u akaa a a lu zan hemen ken tar ve la gba va kohol hen a na. (1 Samuel 22:1, 2) Alaghga tsô ka ve mban Davidi dugh icam i i lu ken Pasalmi 34:8-22 la sha ci ve ye. Mbamumbur mba ve lu ken avur ne la mba a inja sha ci wase nyian kpaa, man aluer se time sha akaa a i nger ken pasalmi u doon tsung ne yô aa wase se kpen kpen.

Akaa a Yange Hemba Gban Davidi Ishima la Gba u Ishima Kpa?

11, 12. Ka atôakyaa a nyi nahan se lu a mi a wuese Yehova gbeme?

11 ‘Wuese TER sha hanma shighe cii; iwuese Na ia lum ken zwa gbem.’ (Pasalmi 34:1) Er Davidi hingir or u azende azende yô, a shi nan kpa ishima yange i za un iyol sha kwagh u ugbayol nav. Kpa er mkaanem ma ken ivur ne ma tese nahan, a de ér kwagh ne a yange un u wuese Yehova ga. Doo u se dondo ikyav na i dedoo ne zum u se tagher a mbamzeyol yô! Hanma ijiir i se lu cii, i gba se ishima tsung u wuese Yehova, a lu ken makeranta shin sha ijiirtom shin shighe u se lu vea Mbakristu mbagenev shin se dugh kwaghpasen kpaa. Nenge er se ngee a atôakyaa a wuese Yehova sha wono! U tesen ikyav yô, akaa a kpilighyol a Yehova a gbe nga kpishi a se fatyô u tôvon a fan, nahan zuan a iember yô. Shi gbidye ase kwar tsô u nenge kwagh u Yehova a er sha ikyev i nongo na u shin tar ne la! Er uumace ve yen nahan kpa, Yehova yar tom a uumace mba jighjigh sha gbenda u vesen sha ayange ase ne. Aluer se tôô ityom i Aôndo se kar sha akaa a ior mba duen ati ve eren, ve mba tar u civir ve er ka mbaaôndo la yô, ka mkposo u nyi se nenge a mini? Nenge ase kwagh u Davidi shi yange nger ne, wener: “Tere, ma Aôndo u lun er We nahan kera ngu ga, ma ityom i i kom sha i You kpaa ngi ga.” U lumun a kwagh u Davidi yange ôr ne ga he?—Pasalmi 86:8.

12 Ityom i Yehova i doon tsung la ka i mgbegha se u wuese un gbem er Davidi kpa er nahan. Heela tseegh ga, doo se kpishi u fan ser Tartor u Aôndo ngu sha ikyev i Yesu Kristu hegen, un u a lu Oryandyako u tsôron u Davidi la. (Mpase 11:15) Kwagh ne tese ér mkur u tar ne mgbôghom. Uma u ior mba hemban iyenge biliôn ataratar nahan ngu sha zongo. I gbe je ka a hingir torough torough u a ôr ior kwagh u Tartor u Aôndo man kwagh u u sôôn eren sha ci u uumace shi a wase ve ve wuese Yehova er i lu hegen nahan ga. Nahan, i hemba gban se ishima u yaren tom a hanma ian sha u taver ior asema ser ve lumun “Loho u Dedoo” ne cii man tso a kua a kar ihyongo ye.—Mateu 24:14.

13. (a) Davidi yange ta ihyagh ken ana, man lu unô ior kporom hen Aôndo sha ihyagh na laa? (b) Mbaasemaleghlegh mba van ken tiônnongo Kristu nyian nena?

13 ‘Ka ken TER uma wam a te ihyagh ye; mbaasemaleghlegh ve̱ ungwa man i̱ saan ve iyol.’ (Pasalmi 34:2) Davidi ta ihyagh ken ivur ne sha akaa a yange er ga. U tesen ikyav yô, yange ta ihyagh ér un bume tor u Gati ga. Kpa gema kav er lu Yehova kura un ken Gati shi yima un kpaa yô. (Anzaakaa 21:1) Nahan yô, a ta ihyagh sha ci u Yehova, lu sha ci na ga. Er Davidi kende a Yehova sha yô, kwagh ne na mbaasemaleghlegh kporom hen Yehova. Yesu kpa yange kenden a iti i Yehova sha, nahan kwagh ne wase mba hiden a ayol a ve ijime, mbaungwan kwagh u kporom hen Yehova. Nyian kpa, mbaasemaleghlegh mba ken akuraior cii mba va kohol imôngo a tiônnongo u Mbakristu mba i shigh mkurem, u Yesu a lu Ityough nagh la. (Mbakolose 1:18) Mbatomov mba Aôndo mba ve hiden a ayol a ve ijime la ka vea wuese iti i Aôndo shi vea ôr mbaasemaleghlegh mban loho u Bibilo u icighan jijingi u Aôndo a wase ve u kaven la yô, asema a mgbegha ve u va kohol imôngo a tiônnongo.—Yohane 6:44; Aerenakaa 16:14.

Mbamkombo mba Taver Jighjigh Wase

14. (a) Davidi yange wuese Yehova ken iuv tseeghlee? (b) Yesu ver se ikyav i zan mbamkombo za civir Aôndo nena?

14 ‘Kehe nen iti i TER a mo imôngo; sé kende nen iti Na sha imôngo.’ (Pasalmi 34:3) Davidi yange wuese Yehova ken iuv tseegh ga. Yange lôhô ahuraior a na gbar gbar ér a̱ va kohol un vea kende iti i Aôndo sha. Yesu Kristu, un u a lu Davidi u Vesen la kpa yange doo un tsung u wuese Yehova ken igbar, er ken shinagoge nahan man shighe u uiniongo mba ken tempel u Aôndo u ken Yerusalem la man zum u una lu vea mbadondon un kpaa. (Luka 2:49; 4:16-19; 10:21; Yohane 18:20) Ian i se lu a mi i dondon ikyav i Yesu sha u wuese Yehova a mbananjighjigh a vese imôngo sha hanma shighe cii la doo se je zua ga, hemban je yô hegen u se “nenge iyange la i lu mgbôghom” ne.—Mbaheberu 10:24, 25.

15. (a) Kwagh u Aôndo er a Davidi la bende a ior nav nena? (b) Ka sea zaan mbamkombo nahan se zua a iwasen nena?

15 ‘M ker TER, A ungwam, A maa A dughum ken mciem am cii.’ (Pasalmi 34:4) Kwagh u Aôndo er a Davidi ne doo un kpishi. Ka nahan ve Davidi shi kaa wener: ‘Icanor ne yila, TER ungwa un je, A yima un sha atsan a na cii, ye. (Pasalmi 34:6) Zum u se lu imôngo a mbananjighjigh a vese yô, se fatyô u zuan a aan kpishi a ôron ve akaa a Yehova a er a vese sha u wasen se u wan ishima a mbamtaver yô. Kwagh ne una taver jighjigh u nan u anmgbianev asev, vough er kwaghôron u Davidi la kpa yange taver jighjigh u ior nav nahan. Ahuraior a Davidi la ‘kenger Yehova, nahan ishigh vegh engem, ve va ahenge kpaa ga.’ (Pasalmi 34:5) Er ve lu yevese Tor Saulu nahan kpa, ve va ahenge ga. Ve na jighjigh ér Aôndo ngu a Davidi, nahan ishigh vegh engem. Kape mbahev man mba ve lu Mbakristu mba mimi ica i gbe la kpa ve veren ashe a Yehova ér a wase ve je la. Er a lu wasen hanma ve yô, ishigh vegh engem, ve kange ishima ér mayange vea undu jighjigh ve ga.

Wuese Iwasen i Mbatyomov

16. Yehova ngu kuran se sha ikyev i mbatyomov nav nena?

16 ‘Ortyom u TER ka a haa afo a wa mbacian Un atô, a yima ve kpaa.’ (Pasalmi 34:7) Davidi yange fa ér Yehova yiman mbagenev kpaa, ka un tseegh ga. Er Yehova shighe Davidi mkurem ér a va lu tor u Iserael nahan je kpa, a fa ér Yehova kor mbacivir un mba mimi jimin cii sha ikyev i mbatyomov, vea lu mbaduenati shin vea lu ga je kpaa. Sha ayange a ase ne kpa, Yehova ngu kuran mbacivir un sha mimi. Shighe u Mbanazi lu hemen tar u Jamani la, ve soo ér vea tim Mbashiada mba Yehova mba ken tar la keng keng kpa ve kan shio. Mbahemenev mba ken tar u Angola man Malawi man Mozambique kpa yange ve nôngo ér vea er kwagh nahan. Ior mba Yehova mba ken ityar ne mba seer a seer shi mba kenden a iti i Aôndo sha imôngo. Mba seer iyenge sha ci u nyi? Sha ci u Yehova ngu kuran ior nav shi ngu hemen ve sha ikyev i mbatyomov nav kpaa.—Mbaheberu 1:14.

17. Mbatyomov mba Aôndo mba wasen se sha igbenda kposo kposo nena?

17 Kwagh ugen yô, mbatyomov mba Yehova vea fatyô u bughun gbenda ér i dugh or u nan lu eren kwagh u nan mbagenev gbev mbu nôngon la ken atô u ior mba Yehova kera. (Mateu 13:41; 18:6, 10) Mbatyomov shi ka ve wase u karen a akaa a yangen se u civir Aôndo kera shi ve kura se sha akaa a vihin mlu wase vea Yehova kpaa. Ashighe agen ka vea er kwagh a vese nahan je kpa se fa hen shighe la ga. Kwagh u hemban doon je yô, mbatyomov mba hemen se ken tom u pasen uumace cii “Icôronloho u Dedoo,” kua sha ajiir a bo a se eren tom ne la kpaa. (Mpase 14:6) Ityakerada i Mbashiada mba Yehova ôr akaa kpishi a a er ior sha u tesen er mbatyomov ve wasen se yô. * Akaa ne ngee je gande u or nana hure kera ér ka iwasen i mbatyomov mba Aôndo ga ze.

18. (a) Gba u se er nyi ve mbatyomov mba Aôndo vea wasen se? (b) Kanyi se time sha mi ken ngeren u dondon nee?

18 Aluer se soo ser mbatyomov ve za hemen u hemen se shi kuran se kpaa yô, gba u se di kpa se za hemen u kenden a iti i Yehova sha, zum u se tagher a ahendan je kpaa. Umbur wer, ortyom u Aôndo haa afo ‘wa mbacian Yehova atô.’ Kwagh ne tese ér nyi? Ka nyi i lu mcie u cian Aôndo, man se hingir mbacian un nena? Er nan ve Aôndo u dooshima a soo ér se cia unu? Ngeren u a dondo ne una na mlumun sha mbampin mban.

[Footnote]

^ Nenge takerada u i yer ér Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom la sha peeji 550 man takerada u 2005 Yearbook of Jehovah’s Witnesses, peeji 53 la man Iyoukura (zwa Buter) i Maaci 1, 2000, peeji 5-6 man i Janawari 1, 1991, peeji 27 man i Febewari 15, 1991, peeji 26 la.

Ú Na Mlumun Wer Nyi?

• Ka mbamzeyol mba nyi Davidi yange tagher a mi shighe u lu gumor laa?

• Kanyi i hembe gban se ishima er Davidi nahana?

• Se mba nengen mbamkombo mba Mbakristu nena?

• Yehova wasen se sha ikyev i mbatyomov nav nena?

[Study Questions]

[Map on page 23]

Rama

Gati

Shikelagi

Gibea

Nobu

Yerusalem

Betelehem

Adulam

Keila

Heberon

Shiv

Horeshi

Karmel

Maon

Engedi

Zegemnger u Bar

[Credit Line]

Foto u tesen ajiir: I zua mi sha ikyev i Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel

[Picture on page 23]

Er Davidi lu or u azende azende nahan kpa, a za hemen u kenden iti i Yehova sha

[Picture on page 25]

Ka a ôr akaa a dedoo a a er anmgbianev asev ken mbamkombo mba Mbakristu sea ungwa nahan, jighjigh wase a seer taver